Bulčeva, ki prihodnji teden prihaja na obisk v Slovenijo, je v Bruslju dejala, da se ljudje po predstavitvi novega investicijskega načrta pogosto sprašujejo, zakaj se Evropa ni prej odločila za odločnejše spodbujanje nekoliko bolj tveganih naložb.

"Čas je pravi in ideja je dozorela, da tudi EU potrebuje dinamičen investicijski paket, ki je sposoben financirati nekoliko bolj tvegane projekte," je dejala.

Projekti, ki bodo kandidirali, morajo po mnenju komisarke ustvarjati dodano vrednost, imeti pozitivne socialno-ekonomske učinke, pomembno pa je tudi, da se morajo začeti v prihodnjih treh letih.

Zadovoljna je, da bo kljub nekoliko drugačnem načinu financiranja naložb še vedno večina sredstev namenjena infrastrukturi. "Treba bo biti malo drznejši, si upati investirati, hkrati pa to delati na infrastrukturni ravni," je pojasnila Bulčeva.

EU se spopada s težavami pri privabljanju investicij. Čeprav je kriza območja evra po mnenju Bruslja končana, pa investicije ne naraščajo, saj se zasebni vlagatelji bojijo, da članice ne bodo več dosegale predkriznih stopenj rasti, zato so zadržani pri naložbah. Evropska komisija se je zato odločila za nov naložbeni načrt.

Načrt, ki naj bi spodbudil za najmanj 315 milijard evrov naložb v strateške evropske projekte, je nosilni projekt nove Evropske komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja. Sestavljen je iz treh stebrov, in sicer sklada za strateške naložbe, ki naj bi zagotovil varnost zasebnim vlagateljem, naboru projektov in izboljšanju regulacije.

Obisk v ZDA in na Kitajskem
Evropski komisar za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost Jyrki Katainen je z namenom, da bi pritegnili čim več naložb, v začetku prihodnjega leta odšel na t.i. road show predstavitev načrta po članicah EU, kasneje pa tudi med večje zainteresirane vlagatelje, tudi v ZDA in na Kitajskem. Prav na Kitajskem naj bi bilo sicer veliko zanimanja za novi evropski naložbeni projekt.

Slovenija želi v načrt vključiti železniške projekte na baltsko-jadranskem koridorju, vključno z drugim tirom Divača-Koper, avtocestne odseke, drugo cev karavanškega predora, projekt tretje razvojne osi ter hidroelektrarne na srednji Savi.