To je povedal po pogovorih na Evropski komisiji v Bruslju, kjer je tekla beseda že o obdobju naslednje evropske finančne perspektive, po letu 2006.

Seveda je prihodnja finančna perspektiva stvar pogajanj v Uniji in zagotovil, da bo država ostala neto prejemnica sredstev, ni, je dejal minister. Toda glede na trenutne okoliščine in naše izračune smo lahko optimistični, meni Potočnik.

Minister se je v Bruslju sestal z namestnikom vodje generalnega direktorata za regionalno politiko Grahamom Meadowsom ter z namestnikom šefa generalnega direktorata za širitev Fabriziem Barbasom. Pojasnil jima je, da se Slovenija strinja, da naj v novem proračunskem obdobju zgornja meja proračunske porabe ostane enaka današnji, to je na 1,24 odstotka vrednosti bruto nacionalnega proizvoda (BNP) držav članic, da se ohrani sedanje pravilo, po katerem država iz strukturnih skladov ne more biti upravičena do več sredstev od štirih odstotkov vrednosti njenega BDP-ja, ter da se obseg sredstev za strukturno politiko ne krči in da torej znaša 0,45 odstotka vrednosti BDP-ja razširjene EU.

Nevarnost t. i. statističnega učinka
Ob dejstvu, da bo izdatke treba usmeriti v ključne vsebinske cilje razširjenega EU-ja, pa je Potočnik izpostavil nekaj želja. Tako je terjal enakopravno obravnavo starih in novih članic Unije v primeru tistih regij, ki jih bo zaradi širitve 1. maja prihodnje leto prizadel t. i. statistični učinek in bodo v naslednjem obdobju izpadle iz kroga upravičenk do strukturne pomoči, čeprav spremembe v stopnji razvoja ne bo. Zavzel se je tudi za poenostavitev implementacije kohezijske politike ter oblikovanje posebnega sklada za čezmejno sodelovanje, ne samo za članice unije, temveč tudi na zunanjih mejah razširjene povezave.

Cilji Slovenije sovpadajo z EU-jevimi
Pri tem je dobil, kot je dejal, potrditev, da je večina ciljev Slovenije skladna z načrti Evropske komisije, ki prav zdaj pripravlja prve smernice za prihodnjo finančno perspektivo. Na dve od slovenskih želja odgovora sicer še ni - kakšna bo politika do sosed razširjene Unije še ni dorečeno, prav tako še ni sprejeta odločitev o posebni obravnavi regij, ki jih bo prizadel statistični učinek širitve. Prva indikacija bo novo poročilo komisije o gospodarski in socialni koheziji, ki bo sprejeto do konca leta, maja prihodnje leto pa naj bi bile sprejete ustrezne pravne podlage, sta Potočniku povedala sogovornika.