Bruselj ob tem opozarja, da je kljub skrb vzbujajočim razmeram do zdaj le šest držav članic EU-ja v celoti preneslo v svojo zakonodajo direktivo EU-ja o preprečevanju trgovine z ljudmi.

Med letoma 2008 in 2010 se je število žrtev trgovine z ljudmi v EU-ju povečalo za 18 odstotkov. V omenjenih treh letih je bilo v EU-ju 23.632 ugotovljenih ali domnevnih žrtev trgovine z ljudmi, število žrtev na 100.000 prebivalcev pa se je v omenjenem obdobju zvišalo z 1,3 na 2.

V Sloveniji so medtem oblasti v treh letih zaznale 90 ugotovljenih ali domnevnih žrtev trgovine z ljudmi. Leta 2008 jih je bilo 29, leta 2009 30 ter leta 2010 31. Leta 2008 je imela tako Slovenija 1,4 žrtve na 100.000 prebivalcev, v letu 2009 in 2010 pa je bilo to razmerje pri 1,5.

Največ spolnega izkoriščanja
V celotnem EU-ju je bilo v triletnem obdobju, ki ga zajema poročilo, med žrtvami 68 odstotkov žensk, 17 odstotkov moških, 12 odstotkov deklic in trije odstotki dečkov. Pri večini ugotovljenih in domnevnih žrtev v tem obdobju je šlo za spolno izkoriščanje (62 odstotkov), sledi prisilno delo (25 odstotkov), v veliko manjših deležih pa še nekateri drugi nameni, kot so prisilno beračenje, odvzem organov, kriminalne dejavnosti, prisilne poroke in prodaja otrok.

Večina ugotovljenih in domnevnih žrtev je iz držav EU-ja (61 odstotkov), sledijo žrtve iz Afrike (14 odstotkov), Azije (šest odstotkov) in Latinske Amerike (pet odstotkov). Ugotovljene žrtve iz držav EU-ja so bili večinoma državljani Romunije in Bolgarije, žrtve iz držav zunaj EU-ja pa so bile najpogosteje iz Nigerije in Kitajske.

Vse manj kriminalcev za zapahe
Poročilo ugotavlja še, da za zapahi kljub vse večjemu številu žrtev konča vse manj kriminalcev. Število obsojenih zaradi trgovanja z ljudmi se je namreč v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 13 odstotkov. 75 odstotkov domnevnih kriminalcev na tem področju je moških.

Kljub skrb vzbujajočim razmeram je do zdaj samo šest držav članic EU-ja v celoti preneslo direktivo EU-ja o preprečevanju trgovine z ljudmi v svojo zakonodajo. Tri države, med njimi tudi Slovenija, so poročale samo o delnem prenosu direktive, opozarjajo v Bruslju. Rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo je potekel 6. aprila letos.

Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je zato ob predstavitvi poročila države članice pozvala, naj spoštujejo in izpolnijo svoje obveznosti ter ustrezno prenesejo in izvajajo direktivo in ukrepe proti trgovanju z ljudmi.
"Težko si je predstavljati, da je v svobodnih in demokratičnih članicah EU-ja več 10.000 ljudem lahko kratena svoboda in so izkoriščani, da se z njimi trguje kot s surovino za dobiček. A to je žalostna resnica in trgovanje z ljudmi je povsod okoli nas, bližje, kot si mislimo," je poudarila. Dodala je, da je zaradi malega števila držav, ki so dejansko implementirale evropsko zakonodajo na tem področju, "zelo razočarana".