Energetska neodvisnost in obrat k zeleni energiji sta visoko na listi prednostnih nalog razvoja Evropske unije. Evropa se spoprijema z učinki podnebnih sprememb, drago nafto iz potencialno nenaklonjenih držav ter z neprestano grožnjo "plinskega spora" med Rusijo in njenimi sosedami, zato sta povečanje energetske učinkovitosti in koordinacija na evropski ravni pomembnejša kot kdaj prej.

Leta 2030 bo moral EU 90 odstotkov svojih potreb po nafti in 80 odstotkov potreb po zemeljskem plinu pokriti z uvozom. Največ dobav pride iz nestabilnih predelov sveta, kot je Bližnji vzhod. Napetosti na različnih delih sveta so pokazale, kako zelo ranljiva je Evropa v svetu, kjer bo energija vedno bolj pogosto uporabljena kot orožje.

Okoli 70 odstotkov nafte, ki se porabi v EU-ju, predstavlja poraba v prometu in polovico te količine porabijo osebni avtomobili. Prav tu se je v zadnjih letih učinkovitost zelo izboljšala, saj so se avtomobilski proizvajalci prostovoljno obvezali, da bodo zmanjšali porabo vozil. Ker pa se bodo samo število avtomobilov, njihova moč in uporaba tudi povečali, bo ta učinek verjetno izničen, zato bo treba razmisliti o dodatnih ukrepih, kot je na primer davek na gorivo. V zadnjem času pa se, predvsem v Nemčiji, govori o prehodu na uporabo izključno električnih vozil.

Jasno je, da bo v prihodnosti energija iz obnovljivih virov vedno pomembnejša. Trenutno se v EU-ju proizvajajo tri četrtine vse svetovne vetrne energije. Vendar je treba na tem področju storiti še veliko več. Cilji, ki si jih je Unija postavila do leta 2030, so do 30-odstotno povečanje energetske učinkovitosti, 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer naj bi bilo 27 odstotkov energije v EU-ju pridobljene iz obnovljivih virov.

Ne smemo pozabiti tudi na zemeljski plin. Oskrba z njim je težja kot na primer pri nafti, saj plin potuje po plinovodih. Ti so velik infrastrukturni in finančni zalogaj, Evropa pa nima povezane mreže, s katero bi bila dobava plina nemotena po vsem območju, tudi ko bi prišlo do zamrznitve dostave iz ene smeri. Projekti Južni tok, balkansko plinsko središče in terminal Žavlje so projekti, ki težijo k temu, a veliki energetski projekti s seboj prinašajo tudi okoljevarstvena in druga tveganja. Od dopisnice Mirjam Muženic smo izvedeli tudi, kaj je s terminalom Žavlje, ki bi stal le kilometer od morske meje med Italijo in Slovenijo v Jadranskem zalivu.