Ministri imajo glede te teme, ki velja poleg uvedbe skupne evropske valute evra za najbolj otipljivo korist, ki jo imajo ljudje od Unije, deljena mnenja. Tokrat so v Bruslju le zbirali predloge in izmenjevali ideje, konkretne spremembe pa bi se lahko zgodile na junijskem zasedanju.

Ponovni nadzor v primeru "resne grožnje"
Glavno vprašanje je bilo predvsem, kdo in pod kakšnimi pogoji se lahko odloči za uvedbo začasnega ponovnega nadzora na mejah v območju schengnu, v katerem je mogoče potovati brez sistematičnega preverjanja potnih listin. Po zdaj veljavnih pravilih lahko država članica začasno uvede nadzor na mejah v schengnu le v primeru "resne grožnje" javnemu miru ali varnosti za 30 dni, nato pa ga lahko podaljša. O tem, ali gre za resno grožnjo, presodi sama.

Kot je dejal madžarski notranji minister Sandor Pinter, čigar država v prvi polovici leta predseduje EU-ju, so se vsi notranji ministri in Evropska komisija strinjali, da je prosti pretok oseb eden ključnih dosežkov EU-ja, ki ga je treba ohraniti in varovati. Zato je po ministrovih besedah treba okrepiti zunanje meje EU-ja in na podlagi posameznih primerov odločati o možnosti začasne vzpostavitve nadzora na notranjih mejah v schengenskem prostoru, pri čemer pa ne sme priti do verižne reakcije.

Evropska, ne enostranska omejitev
Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je poudarila, da je schengen treba varovati, saj je že samo dejstvo, da lahko potujemo z Malte na Finsko brez nadzora na mejah, nekaj zelo dragocenega za ljudi v Uniji. Ob tem je poudarila, da je treba zagotoviti, da bo začasna vzpostavitev nadzora na mejah v schengnu mogoča "samo kot skrajni ukrep pod jasno opredeljenimi pogoji". Pri tem je ponovila, da Evropska komisija želi, da bo to evropska, ne enostranska odločitev, časovno omejena in opredeljena z zelo jasnimi pogoji.

Kresalova: V res izjemnih situacijah
Zasedanja se je udeležila tudi slovenska ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki je glede upravljanja schengenskega prostora in morebitnega ponovnega uvajanja notranjih meja dejala: "Zaradi pomanjkljivosti v delovanju nekaterih drugih mehanizmov na ravni EU-ja (uravnavanje migracijskih tokov) ne sme trpeti prosto gibanje državljanov EU-ja, uvajanje notranjih meja pa se mora vzpostaviti v res izjemnih situacijah in pod jasno določenimi objektivnimi pogoji."

Danska: Carinski nadzor, ne preverjanje potnih listov
Za veliko razburjenje pa je večer pred zasedanjem poskrbela Danska, ki je napovedala okrepitev nadzora v obmejnem pasu z Nemčijo in Švedsko, kar so mnogi razumeli kot napoved ponovne vzpostavitve sistematičnega preverjanje potnih listov na mejah v schengnu. Danski minister za integracijo Soren Pind je te trditve zanikal: "Vidim veliko drame v evropskih medijih, zato želim stvari postaviti na svoje mesto. Če se naš model pozorno preuči, lahko vsak opazi, da gre, če citiram Shakespeara, za veliko hrupa za nič," je poudaril. Dejal je, da gre pri njihovih načrtih za preprečevanje čezmejnega kriminala in za krepitev carinskega nadzora, ki je namenjen preverjanju vozil glede kriminalne dejavnosti. "To pa ni nikakor povezano s preverjanjem potnih listov," je dejal in poudaril, da ne želijo ponovno vzpostavljati mej.

Tudi Pinter je menil, da so danski načrti glede ad hoc krepitve nadzora na mejah s Švedsko in Nemčijo skladni s schengenskimi pravili. Ukrep za uvedbo okrepljenega nadzora je po njegovih besedah možnost, ki je na voljo vsaki državi, in Danska bo to možnost izvedla v praksi. Nemški notranji minister Hans-Peter Friedrich pa je dejal, da je bila nemška vlada "nekoliko presenečena" nad dansko potezo in da ga zanimajo pojasnila danskega kolega, saj do zdaj ni dobil nikakršnih uradnih informacij o razlogih in razsežnosti napovedanega nadzora.

Vprašanje nadzora v schengenskem prostoru brez nadzora na notranjih mejah je bilo eno od treh osrednjih vprašanj pri soočanju z migracijskimi pritiski, o čemer so razpravljali ministri. Drugo vprašanje je bilo potreba po okrepitvi sodelovanja s tretjimi državami pri soočanju z migracijskimi pritiski, ki so posledica nasilja ob zgodovinskih spremembah v arabskem svetu, tretje pa potreba po boljši reformi azilnega sistema.