Evropska unija je v letu 2012 obravnavala 332 tisoč prošenj za azil, izmed katerih so okoli 90 odstotkov vložili novi prosilci, okoli 10 odstotkov pa prosilci, ki so vlogo vložili znova. Leta 2011 je bilo prosilcev za azil 302 tisoč, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat.

Največ prosilcev je lani prihajalo iz Afganistana (osem odstotkov), sledijo Rusija in Sirija (iz vsake sedem odstotkov prosilcev) ter Pakistan in Srbija (iz vsake okoli šest odstotkov vseh prosilcev azila).

Izmed 305 prošenj za azil, ki jih je prejela Slovenija (to število pomeni približno 150 prošenj na milijon prebivalcev), so za azil najpogosteje zaprosili Afganistanci (65 prošenj oz. 21 odstotkov vseh), sledijo prosilci iz Sirije (30 prošenj ali 11 odstotkov) in Turčije (25 prošenj oziroma devet odstotkov).

Želijo ostati v Nemčiji, Franciji in na Švedskem
Največ prošenj v celotnem EU-ju je bilo vloženih v Nemčiji (23 odstotkov vseh), sledijo pa Francija (18 odstotkov), Švedska (13 odstotkov), Velika Britanija in Belgija (po osem odstotkov). Omenjenih pet držav je skupaj prejelo 70 odstotkov vseh prošenj za azil, vloženih lani v EU-ju.

V 73 odstotkih primerov so bile vložene prošnje na prvi stopnji odločanja zavrnjene, 14 odstotkov prosilcev je dobilo status begunca, deset odstotkov subsidiarno zaščito, dva odstotka pa dovoljenje za bivanje iz človekoljubnih razlogov.

Slovenija za zdaj zavrnila 185 prošenj
Slovenija je sprejela 220 odločitev na prvi stopnji, od tega 185 zavrnitev. Dvajset prosilcev azila je dobilo status begunca, petnajsterica pa subsidiarno zaščito*.

* Subsidiarna zaščita se prizna osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar izkaže utemeljene in verodostojne razloge, da bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda (smrtna kazen ali usmrtitev, mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje). Prav tako priznamo subsidiarno zaščito zaradi resne in individualne grožnje zoper življenje ali svobodo prosilca zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada v izvorni državi. Odločba o priznanju subsidiarne zaščite z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita.
Vir: MNZ