Slovenija, ki jo v postopku zastopa Maja Menard, sodišču predlaga, naj ugotovi, da je tožena stranka kršila člena 2 in 4 pogodbe EU-ja, uredbo o skupni ribiški politiki, pravila o gibanju oseb prek meja ter direktivo o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje.

Prav tako tožnica sodišču predlaga, naj od tožene stranke zahteva takojšnje prenehanje navedenih kršitev in ji naloži plačilo stroškov postopka.

Šest tožbenih razlogov
Slovenija tožbo utemeljuje s šestimi tožbenimi razlogi. V prvem tožbenem razlogu navaja, da Hrvaška z enostranskim nespoštovanjem arbitražne razsodbe zavrača spoštovanje pravne države, ki je temeljna vrednota EU, opredeljena v 2. členu pogodbe EU-ja.

Po drugem tožbenem razlogu Hrvaška z nespoštovanjem arbitražne razsodbe Sloveniji preprečuje celovito izvajanje suverenosti nad nekaterimi deli njenega ozemlja ter krši dolžnost lojalnega sodelovanja z EU-jem in s Slovenijo v skladu s 4. členom pogodbe EU-ja.

Ravnanje Hrvaške ogroža uresničevanje ciljev EU-ja, tudi krepitev miru, ter cilje predpisov EU-ja, ki se nanašajo na ozemlje članic. Poleg tega Hrvaška Sloveniji onemogoča, da bi na svojem celotnem kopenskem in morskem ozemlju izvajala pravo EU-ja, še piše v drugem tožbenem razlogu.

Tretji tožbeni razlog se glasi, da Hrvaška krši uredbo o skupni ribiški politiki, zlasti ureditev vzajemnega dostopa. Ureditev, ki se za Hrvaško in Slovenijo uporablja od 30. decembra 2017, namreč 25 ribiškim plovilom vsake od držav omogoča prost dostop do teritorialnega morja druge države, kot je bilo razmejeno po mednarodnem pravu, torej z arbitražno razsodbo.

Hrvaška krši tudi uredbo iz leta 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike in izvedbeno uredbo iz leta 2011, je navedeno v četrtem tožbenem razlogu.

Hrvaška policijska plovila brez dovoljenja Slovenije spremljajo hrvaške ribiče, ko izvajajo ribolov v slovenskih vodah, s čimer slovenskim ribiškim inšpektorjem preprečujejo izvajanje nadzora. Hkrati hrvaški organi slovenskim ribičem, ko lovijo v slovenskih vodah, ki si jih lasti Hrvaška, izrekajo globe za nezakonito prehajanje meje in nezakoniti ribolov.

Poleg tega Hrvaška Sloveniji ne posreduje podatkov o dejavnostih hrvaških plovil v slovenskih vodah, kar zahtevata navedeni uredbi. S tem ji onemogoča izvajanje nadzora v vodah pod njeno suverenostjo in jurisdikcijo ter ne spoštuje izključne pristojnosti, ki jo ima Slovenija kot obalna država v svojem teritorialnem morju, še piše v četrtem tožbenem razlogu.

Hrvaška ne sodeluje pri varovanju zunanje meje
Peti tožbeni razlog se nanaša na kršenje uredbe iz leta 2016 o zakoniku o schengenskih mejah, ki opredeljuje pravila za gibanje oseb prek meja. Hrvaška meje, določene z arbitražno razsodbo, ne priznava kot skupne meje s Slovenijo, ne sodeluje s Slovenijo pri varovanju te "zunanje meje" ter ne more zagotavljati zadovoljivega varovanja.

Hrvaška z zavračanjem arbitražne razsodbe krši tudi direktivo iz leta 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje, ki se uporablja za "morske vode" članic, piše v šestem tožbenem razlogu.

Povzetek tožbe je v Uradnem listu EU-ja objavil sodni tajnik. Obenem se po informacijah iz tiskovne službe sodišča tožba vroči nasprotni stranki, ki ima mesec dni časa, da vloži odgovor. Tožeča stranka ima pravico do replike, tožena stranka pa do duplike. Za vložitev obeh je rok mesec dni. Ko se pisni postopek konča, stranke v treh tednih sporočijo, ali predlagajo izvedbo ustne obravnave in zakaj. Obravnava je javna, pred dodeljeno sestavo sodišča in generalnim pravobranilcem.