Mnenje pravne službe v Bruslju potrjuje glavne navedbe Slovenije in jasno pove, da arbitraža velja tudi za celo Evropsko unijo, je dejal zunanji minister Miro Cerar in pojasnil, da je arbitražna razsodba zavezujoča v vsakem primeru, tudi če Slovenija ne bi vložila tožbe proti Hrvaški na Sodišču Evropske unije. S tožbo pa želi Slovenija dodatno pokazati, da Hrvaška krši pravo EU-ja. Z uspešno tožbo bo to le še dodatni pravni pritisk na Zagreb glede uveljavitve arbitražne razsodbe.

"Slovenija upravičeno implementira, kolikor lahko, to (arbitražno) odločbo, jo spoštuje in je pristojna, da v mejah svojih suverenosti, v okviru svojih meja izvaja suverene pravice," je povedal. Hrvaška pa s tem, ko ne spoštuje odločitve arbitražnega sodišča, krši pravo EU-ja glede ribiškega režima, glede schengenske meje, glede nekaterih okoljskih in upravnih vidikov in glede spoštovanja načela lojalnosti do EU-ja in njegovih članic.

Dejstvo, da Evropska komisija ni obravnavala mnenja svoje pravne službe, bodo morali v Bruslju pojasniti. Cerar je opomnil, da je za dnevni red kolegija Evropske komisije odgovoren njen predsednik Jean-Claude Juncker in da je njihova avtonomna odločitev, ali obravnavajo tovrstne dokumente in izrazijo svoje mnenje. Slovenija pa se ne more neposredno vmešavati v delo Evropske komisije, a lahko vztrajno izraža svoje mnenje. "Evropska unija stoji in pade na vladavini prava," je dodal Cerar. "Pomembno je dejstvo, da se moramo zavedati, da so vse institucije Evrope, države članice zavezane vladavini prava," je dejal. Ob tem je bil kritičen, da kako se lahko kandidatkam za članstvo v EU-ju, na primer na Zahodnem Balkanu, postavlja pogoje, da morajo spoštovati pravo, če pa ga same članice ali institucije EU-ja ne spoštujejo.

Ocenil je še, da Slovenija sicer dobro sodeluje z Brusljem, a da je Evropska komisija v primeru arbitraže zamudila svojo priložnost, da bi varovala načela vladavine prava.

Pričakovano srečanje premierja Marjana Šarca s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem je ocenil kot dobro, saj so dobrososedski odnosi želja obeh držav. Čeprav državi na več področjih dobro sodelujeta, pa ostajajo odprta vprašanja hrvaških kršitev zavez in Slovenija mora glede tega nastopati odločno in po potrebi stopnjevati pritisk.

Vse je odvisno od Junckerja
Evropska komisarka Violeta Bulc je v nedeljo za Televizijo Slovenija dejala, da še ni prepozno za to, da kolegij komisarjev obravnava pravno mnenje, ki ga je objavil Spiegel in potrjuje slovenska stališča glede uveljavljanja arbitražne odločbe o meji s Hrvaško. "Če Slovenija pozove komisijo in prosi, da se arbitražna razsodba obravnava naprej, je pa seveda stvar predsednika, ali bo to uvrstil v razpravo pred vsemi komisarji," je dejala Bulčeva.

Komisija očitno ignorira mnenje lastne pravne službe
V tiskovni službi komisije so na vprašanje, ali lahko kolegij še vedno obravnava to pravno mnenje in v katerih okoliščinah, odgovorili, da "ni načrtovane nobene nadaljnje razprave kolegija o tem vprašanju". Dejali so le, da je kolegij o tem razpravljal na podlagi predstavitve vodje pravne službe 4. julija lani. Takrat je komisija objavila izjavo, v kateri je zapisala, da od Slovenije in Hrvaške pričakuje, da bosta arbitražno sodbo izvedli. Vendar komisija ni storila ničesar, da bi prispevala k uresničitvi razsodbe, čeprav je njena lastna pravna služba maja letos pozvala k pripravi obrazloženega mnenja na podlagi ugotovitev, ki potrjujejo slovenska stališča, da gre pri nespoštovanju arbitražne razsodbe za kršitev prava EU-ja.

Naveza Juncker-Plenković presega vladavino prava
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Matjaž Nemec je ob tem dejal, da je razkritje nemškega časnika Spiegel odgovor na ravnanje predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. To, da komisija ne upošteva mnenja svojih služb, še posebej ko govorimo o pravni službi, se namreč zgodi zelo redko, je povedal v izjavi novinarjem ob robu seje komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Razkritje nakazuje, da naveza med Junckerjem in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem dejansko presega vladavino prava in tudi njeno spoštovanje, kar je temelj EU-ja, je dodal. Poudaril je še, da razkritje kaže, da se pri delovanju komisije v ospredje postavljajo strankarski interesi in interesi posameznih držav, ne pa celotne družine evropskih držav. Juncker in Plenković sicer prihajata iz iste politične skupine, Evropske ljudske stranke.

Nemec je ob tem zahteval odziv ustreznih institucij v Bruslju, tudi Evropskega parlamenta. "Smo v pomembnem obdobju, ko bomo odločali o prihodnosti Evrope, in jasno je treba pokazati, kakšne Evrope si ne želimo. Želimo si Evropo, ki bo spoštovala vladavino prava, kar je njen temelj," je poudaril s pogledom na evropske volitve maja 2019.

Komisija ne komentira "številnih notranjih papirjev"
V tiskovni službi Evropske komisije so na vprašanje, zakaj so ignorirali mnenje lastne pravne službe, za STA odgovorili le tako, da so spomnili na junijske izjave v povezavi s tem vprašanjem, s katerimi so poskušali zmanjšati pomen dokumenta, o katerem so bile takrat na voljo le neuradne informacije.

Na vprašanja slovenskih dopisnikov v Bruslju v povezavi s tem mnenjem, ki potrjuje slovenska stališča, so junija v komisiji odgovorili: "Dobro veste, da ne komentiramo številnih notranjih papirjev, ki morda krožijo v komisiji." Tudi zdaj, ko je Spiegel objavil dokument pravne službe komisije, naslovljen na šefinjo kabineta predsednika Jean-Clauda Junckerja, v tiskovni službi komisije zgolj ponavljajo junijski odgovor.