Z ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) sporočajo, da je Miro Cerar, ki je v novi vladi prevzel vodenje MZZ-ja, že tik po izteku roka za implementacijo arbitražne razsodbe dejal, da "Evropska komisija ni opravila svoje vloge kot varuhinja pogodb EU-ja". "Vse to potrjuje, da ni druge poti, kot da obe državi pristopita k uresničitvi (implementaciji) razsodbe," sporočajo z ministrstva. Kot so dodali, bo najkasneje po "razsodbi še enega sodišča" jasno, da hrvaško neizvrševanje arbitražne sodbe "pomeni ne le kršitev mednarodnega prava, pač pa tudi pravnega reda EU-ja".

"V duhu dobrososedskih odnosov in spoštovanja skupnih evropskih temeljev pa predvsem izražamo upanje, da bo sosednja Hrvaška zdaj vendarle prenehala s kršitvami prava EU-ja, zlasti na morju, in pristopila k implementaciji arbitražne razsodbe," so še sporočili na MZZ-ju.

Mnenje pravne službe, ki ga je pridobil nemški tednik Spiegel, namreč pravi, da bi moral Bruselj podpreti trditve iz slovenskega predloga tožbe glede hrvaških kršitev prava Evropske unije zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe.

Na MZZ-ju so pred tem sporočili, da "je Slovenija zavezana spoštovanju vladavine prava in odločb mednarodnih sodišč". "Verjamemo, da to stališče z nami deli tudi Evropska komisija," pravijo na ministrstvu.

Šarec: Nevtralnost komisije je napačno sporočilo
Premier Marjan Šarec je v odzivu na poročanje Spiegla dejal, da je treba spoštovati vladavino prava, kar je ugotovila tudi pravna služba v Bruslju, a se je komisija očitno odločila drugače. Evropska komisija je po njegovih besedah politično telo in ne sodišče, zato se lahko odloči, ali bo upoštevala mnenje pravne stroke. "Odločila se je, da bo ostala nevtralna, kar nas seveda takrat ni razveselilo, tudi danes nas še vedno ne veseli, saj je to napačno sporočilo," je dodal.

"Mi moramo vztrajati pri vladavini prava," je Šarec še poudaril ob robu osrednje prireditve na spomin vrnitve Primorske k matični domovini v Komnu. Po njegovih besedah je treba uveljaviti arbitražno razsodbo in spoštovati določbe sodišč. Čeprav v primeru arbitražne razsodbe ta po njegovem mnenju "ni bila tako ugodna za Slovenijo, kot je morda kdo mislil", jo je treba uveljaviti, ker je vladavina prava vedno na prvem mestu.

Pahor: Slabo sporočilo za Zahodni Balkan
Oglasil se je tudi predsednik Borut Pahor, ki je bil kritičen do komisije. Komisija je po njegovih besedah zamudila priložnost, ker ni prisluhnila stališču svoje pravne službe in dejala, da je treba tudi spoštovati dvostranske sporazume, ki so bili ratificirani in so z odločbo arbitražnega sporazuma določili meje.

"To je bistvo mnenja, ki ga komisija zaradi političnih razlogov ni upoštevala," je ob robu prireditve v Komnu dejal Pahor. Opozoril je, da tu ne gre samo za vprašanje nespoštovanja sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško, ampak je to slabo sporočilo o nespoštovanju morebitnih doseženih sporazumov glede meja na Zahodnem Balkanu v prihodnosti.

Židan: Juncker bi lahko ogrozil temelje EU-ja
Tudi predsednik DZ-ja Dejan Židan je bil kritičen do ravnanja Junckerja. Po njegovi oceni bi lahko zaradi političnih kupčkanj ogrozil temelje Evropske unije. Spomnil je, da v Sloveniji sedanja in prejšnja vlada nista desni ter da Evropsko komisijo obvladuje desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP).

"Evropska unija je nastala na spoštovanju pravnega reda, kar pomeni, da je treba pravne postulate in mednarodne sodbe v celoti spoštovati, saj to majhnim narodom daje neko varnost," je dejal v Komnu.

Mednarodna pravnica in novoimenovana državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan pa je v odzivu na poročanje na družbenem omrežju Twitter zapisala: "Ni čudno, da komisija mnenja ni želela obelodaniti niti posredovati Sloveniji. Zdaj pa bo res težko upravičiti nadaljnjo tišino in morebitno sprenevedanje."

Zagreb: Bruselj je pravilno ravnal z nevmešavanjem v spor
Hrvaška vlada ne komentira internih dokumentov, ki ne predstavljajo uradne odločitve ali stališča Evropske komisije, so sporočili iz hrvaške vlade v odzivu na poročanje nemškega tednika Spiegel. Kot so dodali, se je komisija pravilno odločila, da se ne vmešava v dvostranski spor o meji med Hrvaško in Slovenijo.

"Stališče vlade Republike Hrvaške je, da je potrebno, da Hrvaška in Slovenija kot dve prijateljski državi ter članici zveze Nato in Evropske unije, nadaljujeta dialog in uredita vprašanje meje v obojestransko zadovoljstvo in v dobrososedskem duhu," so danes v Banskih dvorih še odgovorili na vprašanje STA-ja. Obenem so ponovili besede, ki jih je hrvaški premier Andrej Plenković zapisal v čestitki novemu slovenskemu kolegu Marjanu Šarcu po izvolitvi nove vlade.

Evropska komisija po razkritju molči

Pri Evropski komisiji niso želeli komentirati pisanja Spiegla o dokumentu njene pravne službe. Kot so pojasnili, ne komentirajo "številnih notranjih dokumentov, ki morda krožijo v komisiji".

Ob tem so pri komisiji spomnili, da so 4. julija o zadevi po ustni predstavitvi vodje pravne službe razpravljali evropski komisarji. Govorec komisije Margaritis Schinas je že junija dejal, da ne bodo podali mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama. Slovenija in Hrvaška naj poiščeta rešitev, komisija pa je še naprej pripravljena posredovati, se je glasilo sporočilo.

Pravna služba: Večina trditev Slovenije drži
Kot je v petek na spletu objavil Spiegel, je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU-ju predstavila Slovenija glede hrvaških kršitev prava EU-ja, drži in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.

Predsednik komisije Juncker pa naj bi, tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, nasvet lastne pravne službe ignoriral. Spiegel se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker, in sicer Evropske ljudske stranke (EPP).

Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je vlada pod vodstvom takratnega premierja Mira Cerarja sklenila, da gre v tožbo sama.

Tako je uradna Ljubljana Sodišču EU-ja 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.