Države Srednje Evrope, tako članice EU-ja kot tudi kandidatke za vstop vanj, ta proces podpirajo, čeprav se zavedajo, da ne bo lahek in enostaven.

Ob tem so še posebej opozorili na pomembnost približevanja držav zahodnega Balkana k povezavi, saj lahko to pomembno pripomore k stabilizaciji celotne regije, se strinjajo državniki.

Uspeh Bolgarije in Romunije, pa tudi Hrvaške, bo opogumil tudi druge države na poti izvajanja reform, je dodal poljski predsednik Aleksander Kwašniewski.

Tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić je zbranim predsednikom izrazil mnenje, da je združevanje Evrope treba nadaljevati. Hitrost tega procesa mora biti odvisna le od hitrosti izpolnjevanja evropskih standardov države kandidatke, je poudaril.

Drnovšek za nadaljevanje širitve
Dvodnevnega srečanja v Zagrebu se udeležuje tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek, ki je na plenarnem zasedanju povedal, da Evropa brez nadaljnje širitve pomeni nove delitve.

Nastala bo Evropa blaginje in Evropa revščine, družbenih napetosti ter možnih mednacionalnih ali regionalnih družbenih spopadov. Izpostavil je tudi nujnost širitve EU-ja tako na države zahodnega Balkana kot tudi na države, kot sta Moldavija in Ukrajina.

Drnovšek se je na dvostranskih pogovorih v Zagrebu srečal s predsednikom Madžarske, Makedonije, Moldavije in predsednikom predsedstva BiH-a, v soboto pa se bo še s predsednikom Avstrije.

Prvič pred 12 leti
Prvo srečanje predsednikov je bilo leta 1994 v češkem mestu Litomyšl, udeležilo pa se ga je sedem predsednikov, tudi slovenski. Lani so se srečali v romunskem kraju Mamaia pri Constanti ob Črnem morju.

Predsedniki, ki večinoma niso vpeti v konkretna vsakodnevna politična, gospodarska in druga vprašanja, lahko o realnih vprašanjih razmišljajo bolj dolgoročno in iz drugačnega položaja. Ena izmed njihovih nalog je, da ustvarjajo ozračje, v katerem lahko vlade lažje delujejo, je dejal nekdanji češki predsednik Havel pred prvim srečanjem pred 12 leti.

Vse več udeležencev
Od prvega vrha, ki se ga je udeležilo sedem predsednikov, se je krog držav udeleženk širil in tokratni vrh po udeležbi že močno presega geografski pojem srednje Evrope. Poleg slovenskega se srečanja udeležujejo še predsedniki Poljske, Italije, Moldavije, Bolgarije, Albanije, Češke, Srbije in Črne gore, Makedonije, Slovaške, Nemčije, Avstrije, Romunije, Ukrajine, Madžarske ter BiH-a.

Tik pred začetkom sta udeležbo odpovedala nemški predsednik - zaradi sestavljanja vladne koalicije v Nemčiji - in ukrajinski predsednik - zaradi zdravstvenih težav.

Tudi o turizmu in kulturi
Poleg Madžarske je Slovenija edina, ki je dvakrat gostila vrh srednjeevropske pobude, Zagreb pa je prva prestolnica, ki je pripravila takšno srečanje, saj so bila ta doslej v glavnem v bolj turističnih ali kulturnih središčih. Turistično-kulturni in kulinarični program je seveda predviden tudi tokrat, toda v ospredju so vendarle razglabljanja o Evropski uniji, njeni širitvi in iskanju zanjo ustreznega socialno-ekonomskega modela.