Novembra leta 2000 se je pod Stožami pod Mangartom sprožil uničujoč plaz, ki je prizadel vas Log pod Mangartom. Plaz je zahteval sedem življenj, strokovnjaki in pristojne službe pa so med sanacijo zbirali tudi prostorske podatke, s katerimi si lahko pomagajo v podobnih nesrečah v prihodnje.

Na podlagi evropskega projekta HARMO-DATA lahko na primer simulirajo posledice, ki jih povzroči plaz, ocenijo ogroženost ljudi, stavb in infrastrukture, izračunajo volumen sproženega plazu in podobno. Blaž Barborič iz Geodetskega inštituta Slovenije je vodja čezmejnega projekta HARMO-DATA in pravi, da projekt poteka v okviru programa Interreg 2014‒2020. "Skušamo rešiti problem neharmoniziranega sistema prostorskega upravljanja na čezmejnem območju Slovenije in Italije. Podatki, ki so potrebni za usklajeno in učinkovito upravljanje prostora, so težko dostopni in niso usklajeni med seboj. S tem projektom rešujemo dostopnost podatkov na čezmejnem območju."

Prostorski podatki zajemajo široko paleto podatkov, o reliefu in naklonu nekega območja, o geološki sestavi tal, katastrske podatke, podatke o infrastrukturi, registre prostorskih enot. To zajema hiše, naselja, občine in državo. Gre za nabor podatkov, ki so prisotni oziroma uporabni tako v vsakdanjem življenju kot v izrednih razmerah. Zato Barborič izpostavlja, da "bodo zbrane podatke prikazali tudi na skupni platformi čezmejnih prostorskih podatkov, ki jih bo na spletu možno pogledati, spremljati ter prevzemati. Na tak način bodo tisti, ki se ukvarjajo z upravljanjem prostora, imeli na voljo usklajene prostorske podatke in s tem bo upravljanje prostora na čezmejnem območju učinkovitejše in laže".

Države vsaka po svoje in večinoma neusklajeno urejajo in zbirajo te podatke, ker pa se na čezmejnih območjih interesi pogosto prepletajo, prihaja do povsem praktičnih zapletov. Ne gre pa spregledati, da so podatki namenjeni tudi fizičnim osebam. "Ob javnih ustanovah, ki so pristojne za upravljanje prostora in prostorsko načrtovanje, imajo torej dobrobit iz tega projekta tudi vsi ostali, ki jih zanima ta problematika, saj bodo podatki prosto dostopni in dani na vpogled prek spletne strani," še dodaja Blaž Barborič.

Če želi nekdo iz Slovenije graditi hišo na parceli, ki jo ima v Italiji, bodisi kot gradbeno podjetje, bodisi kot fizična oseba, mora urediti veliko dokumentacije, za kar potrebuje določene podatke. Pri tem pa se običajno zaplete, saj sosednje države nimajo usklajenih prostorskih evidenc, ob tem izpostavlja Barborič. "Na slovenski strani so ti podatki javno dostopni, tako podatki zemljiškega katastra kot tudi stavb, medtem ko se na italijanski strani pojavljajo težave pri pridobivanju teh podatkov za javno uporabo, ki pa jih pravkar rešujemo s tem projektom. Dostopnost registrskih podatkov je na italijanski strani otežena iz različnih razlogov ‒ in to želimo spremeniti."

Slovenija in Italija sta zato pristopili k evropskemu Interreg projektu HARMO-DATA, katerega splošni cilj je torej spodbuditi in okrepiti čezmejno institucionalno sodelovanja. Projekt pa je vreden nekaj več kot milijon in 200 tisoč evrov. "Projekt sofinancira evropski sklad za regionalni razvoj v 85 %, ostala sredstva pa financirajo partnerji pri projektu. Sodeluje šest projektnih partnerjev, iz vsake države po trije partnerji. Sodelovanje poteka korektno in zelo dobro," še dodaja Blaž Barborič.