Obe lajšata zbiranje in nadzor nad podatki, vendar pa tudi komercialnim uporabnikom omogočata dostop do njih, je zapisano v poročilu Skupnega raziskovalnega centra (JRC) Evropske unije o razvoju digitalnih tehnologij po 11. septembru, izdelano v času, ko
se vse pogosteje postavlja vprašanje razmerja med varnostjo posameznika in zaščito njegove zasebnosti.

Poročilo JRC-ja orisuje tehnološke trende, njihov vpliv na zasebnost in varnost ter nove izzive. Najpomembnejše spremembe opaža na področjih sistemov nadzora identitete posameznika, tehnologij, povezanih z lociranjem, pa tudi pri vse bolj očitnem brisanju meja med javnim in zasebnim, k čemur prav tako pripomorejo nove tehnologije.

Na vseh omenjenih področjih naraščajo zahteve po bolj dodelanih pristopih k zaščiti zasebnosti in varnosti uporabnikov, zato JRC v svojem poročilu priporoča, naj se povečani varnostni ukrepi, ki so posledica dogodkov 11. septembra, in posegajo v zasebnost posameznikov, omejijo tako časovno kot vsebinsko. Pri lajšanju razvoja informacijske družbe je potrebno tudi najti ustrezno dolgoročno ravnotežje med varnostjo in zasebnostjo, opozarja JRC.

Pomembno vlogo pri zaščiti zasebnosti posameznika pred zlorabo lahko odigra tehnologija sama, vendar v povezavi z obstoječimi pravnimi merami znotraj EU-ja. JRC pa opozarja, da bodo nadaljnji ukrepi potrebni še na področjih kraje identitete, zbirk podatkov v zasebnem sektorju, indikatorjev razmejevanja med javno in zasebno sfero ter specifično tehnoloških pravil.

Kar se tiče kraje identitete v Evropi, je iz poročila razvidno, da se v EU - zaradi ostre evropske zakonodaje, ki jasno določa pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov - pojavlja redkeje kot v drugih državah. Da bi ohranili obstoječo raven, bo treba stalno spremljati razvoj tehnologije in se ustrezno odzivati nanj.