Acto je v presojo sodišču dala Evropska komisija, ki je sporazum podpisala konec januarja v Tokiu. V Bruslju so se tako odzvali na val nasprotovanja in protestov proti Acti - peticijo proti sporazumu je podpisalo okoli tri milijone ljudi z vsega sveta. Sodišče EU-ja naj bi presodilo, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter pravice intelektualne lastnine, kot menijo nasprotniki sporazuma.

Komisija je zato parlament večkrat pozvala, naj pred končno odločitvijo počaka na mnenje sodišča. Evropski komisar za trgovino Karel de Gucht je danes priznal, da pozivi k čakanju na odločitev sodišča dan pred glasovanjem niso več smiselni.

Je pa poslance opozoril, da bodo z glasovanjem poslali signal delavcem in industriji, ki so odvisni od intelektualne lastnine, ter jih pozval, naj glasujejo za. Ponovil je stališče komisije, da se Acte ni treba bati, da sporazum ne pomeni napada na temeljne pravice in v ničemer ne spreminja evropske zakonodaje.

Nasprotniki Acte so v razpravi poudarjali, da sporazum krši svobodo izražanja, da je v nasprotju z demokratičnimi načeli, da ne zagotavlja zaščite evropske intelektualne lastnine v globalnem smislu ter da združuje intelektualno in fizično blago, ki nista primerljiva. Kritični so bili tudi do dejstva, da se sporazumu niso pridružile države, ki so glavni vir ponarejenega blaga, kot so Kitajska, Indija in Brazilija.

Skrb za izgube v gospodarstvu
Številni so tudi menili, da gre za politično, ne pravno vprašanje, zato nima smisla čakati na mnenje Sodišča EU-ja. Za to, da se pred končno odločitvijo počaka na mnenje sodišča, se zavzemajo predvsem v največji politični skupini parlamenta, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), a današnja razprava je pokazala, da v tej skupini ni povsem enotnega mnenja.

Christofer Fjellner je v imenu EPP poudaril, da bi bilo neodgovorno glasovati za Acto v sredo, še pred odločitvijo Sodišča EU. "Če bomo glasovali proti, se bodo razmere še zaostrile in naš položaj bo še slabši," je dejal.

"Nismo se pogovarjali, kaj je v Acti dobrega in zakaj jo potrebujemo," pa je dejala Romana Jordan (EPP/SDS), ki je spomnila na izgube, ki jih ima zaradi ponarejanja evropsko gospodarstvo. Obenem je dejala, da resno jemlje dvome glede kršitev človekovih pravic, zato meni, da je treba počakati na odločitev sodišča. "Jutri bomo odločali na pamet in po občutkih, ne na podlagi strokovnih mnenj," je opozorila.

Lojze Peterle (EPP/NSi) pa je povedal, da ne vidi dovolj razlogov, da bi Acto podprl. Problem piratstva in ponarejanja je po njegovem treba rešiti drugače. Menil je še, da bi bilo koristno, da bi se z Evropskim parlamentom o tako pomembnih zadevah posvetovali v zgodnejši fazi.

"Acta ad acta," je v imenu socialistov in demokratov (S&D) pozval Bernd Lange in dejal, da bodo v njegovi skupini sporazum zavrnili. Po njegovem najprej potrebujemo razumno evropsko zakonodajo.

"Naša odgovornost je, da sprejmemo politično odločitev," je poudarila Tanja Fajon (S&D/SD). Menila je, da je treba prisluhniti ljudem, ki Acte nočejo in so glede nje zmedeni in prestrašeni. Po njenem potrebujemo bolj kreativne in učinkovitejše načine za zaščito intelektualne lastnine.

Jan Philipp Albrecht (Zeleni), eden od parlamentarcev, ki so svoje stališče izrazili tudi z majico z napisom "Act on - Acta - say no", je Evropski komisiji očital soodgovornost za nejasnosti v sporazumu.

Med redkimi, ki so pozvali h glasovanju za Acto, je bila poslanka EPP Marielle Gallo. Po njenem mnenju je treba podpreti gospodarstvo, ki mu ponarejanje povzroča velike stroške, ter ne popustiti pritiskom ulice. Z njo se ni strinjal Ivo Vajgl (Alde/Zares), ki je poudaril, da ne gre podcenjevati več sto tisoč mladih, ki se spoznajo na internet in Acti nasprotujejo.