Pristopna pogajanja bi se morala sicer začeti 17. marca, vendar večina držav članic meni, da Zagreb ni storil dovolj za aretacijo generala Anteja Gotovine in njegovo predajo haaškemu sodišču. Slovenija je, skupaj s še nekaterimi državami, začetek pogajanj podprla.

Slovenski veleposlanik Ciril Štokelj je pojasnil, da je Slovenija izrecno podprla takojšen začetek pogajanj, saj bi odlog poslal negativen signal tako Hrvaški, kot ostalim državam v regiji.

Diplomati zdaj omenjajo dva možna scenarija. Po prvem bi se Hrvaški določil nov datum začetka pogajanj, po drugem pa bi se pogajanja začela takoj, ko bo ta dokazala, da polno sodeluje s Haagom.

Zadnjo besedo imajo zunanji ministri
Končna odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Hrvaško je sicer v rokah zunanjih ministrov EU-ja, ki se bodo v belgijski prestolnici sešli 16. marca, torej dan pred napovedanim začetkom pogajanj. Kot je znano, povezava kot pogoj za to postavlja polno sodelovanje Hrvaške s haaškim sodiščem ter predajo pobeglega generala Anteja Gotovine Haagu.

Upanje Zagreba je precej zmanjšalo tudi zadnje poročilo glavne haaške tožilke Carle del Ponte, čeprav je predsedujoči luksemburški zunanji minister Jean Asselborn v intervjuju dejal, da bi Hrvaška pogajanja lahko začela tudi brez prijetja Anteja Gotovine.

Hrvaški vrh pisal Barrosu
Hrvaški predsednik Stipe Mesić, premier Ivo Sanader in predsednik parlamenta Vladimir Šeks so v pismu pozvali predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, naj podpre predvideni datum začetka pogajanj. "Naša zavzetost je iskrena. Nimamo nikakršnega skritega načrta niti kake alternative," so med drugim zapisali.

Mesić je sicer Hrvatom zagotovil, da prestavitev začetka pogajanj ne pomeni nič tragičnega. "Če se pogajanja ne bodo začela 17. marca, se bodo pač nekoliko pozneje. Naš vstop je odvisen od izpolnjevanja evropskih meril in ne od začetka pogajanj," je dejal.