Evropska unija od Velike Britanije zahteva finančno poravnavo za proračunsko luknjo, ki bo nastala po britanskem odhodu iz Unije. Po koncu šestega kroga pogajanj o brexitu 10. novembra je EU zahtevala dogovor o finančni poravnavi v roku dveh tednov.

"Zelo bi pozdravil dejstvo, da je Velika Britanija dala predloge, ki so zelo blizu temu, kar zahteva 27 članic unije, da bi dosegli dogovor o prvem delu dnevnega reda, finančni poravnavi," je komisar Hogan iz Irske dejal novinarjem. Izrazil je pričakovanje, da bo v prihodnjih dneh do podobnega napredka, kot se je v zadnjih 24 urah zgodil glede finančne poravnave, prišlo tudi pri vprašanju Irske.

Po njegovih besedah nihče noče, da bi morali decembra znova sporočiti, da v pogajanjih ni zadostnega napredka za začetek naslednje faze. "Prepričan sem, da so naši prijatelji v Združenem kraljestvu zaskrbljeni zaradi tega in razumejo, kaj je treba storiti," je še dejal Hogan.

Britanski zunanji minister Boris Johnson je po poročanju BBC-ja sporočil, da bo Velika Britanija ponudila "pošteno ponudbo", s katero želijo doseči premik v pogajanjih, vendar o številkah ni želel govoriti. "Gre za trenutek, ko moramo celotno ladjo spraviti stran od čeri in jo usmeriti naprej," je sporočil iz vrha evropskih in afriških voditeljev v Slonokoščeni obali.

Poravnava kot del manipulacij za irsko mejo?
Hogan je zavrnil namige, da je Velika Britanija privolila v finančno poravnavo, da bi Irsko prisilila v sprejetje slabših pogojev glede meje. "Vem, da gre v očeh Združenega kraljestva za majhno državo, a je vsekakor del sedemindvajseterice, ki se pogaja," je poudaril in dodal, da 27 članic zastopa enotno stališče glede meje med Irsko in Severno Irsko.

Britanski mediji, med drugim časnika Daily Telegraph in Financial Times, so v torek poročali, da sta strani dosegli dogovor, po katerem bo moral London po dogovoru za izstop iz unije plačati med 45 in 55 milijard evrov. Glavni pogajalec EU-ja za brexit Michel Barnier je to označil le za govorice. Na sedežu britanske vlade so prav tako zanikali, da naj bi bila ponudba vredna do 55 milijard evrov, poroča BBC.

Mayeva proračunsko luknjo ocenjuje na 20 milijard
Finančna poravnava je eno najobčutljivejših vprašanj v pogajanjih o brexitu in tako britanski kot evropski predstavniki se izogibajo navajanju številk, koliko naj bi Velika Britanija plačala EU-ju ob izstopu. V EU-ju že nekaj časa krožijo ugibanja o zahtevanih 60 milijardah evrov, britanska premierka Theresa May pa je pred kratkim ponudila britanski prispevek k evropskemu proračunu za leti 2019 in 2020, ki bi skupaj nanesel okoli 20 milijard evrov. Prispevek naj bi se po minulem ministrskem srečanju pretekli teden v Londonu po poročanju medijev podvojil na 40 milijard evrov.

Poravnava pogoj za drugo fazo pogajanj
Dogovor o finančni poravnavi EU postavlja kot pogoj za začetek druge faze pogajanj, kjer bi razpravljali o prihodnjih trgovinskih odnosih med Veliko Britanijo in Unijo. Odločitev o vstopu v drugo fazo pogajanj bo Evropski svet sprejel na naslednjem vrhu, ki bo potekal med 14. in 15. decembrom.

Strani nista enotni niti glede drugih dveh ključnih ločitvenih vprašanj - glede pravic državljanov in meje med Severno Irsko in Irsko. Med drugim se bosta morali dogovoriti glede pristojnosti Sodišča EU, saj še ni jasno, ali bodo pristojnost nad evropskimi državljani v Veliki Britaniji prevzela britanska sodišča. Tam naj bi živelo okoli 3,2 milijona evropskih državljanov.