To bi se lahko po besedah Finija, ki poleg ministrskega stolčka zaseda tudi mesto podpredsednika vlade, zgodilo, če bi v prihodnjem proračunu EU-ja prišlo do zmanjšanja sredstev, ki jih prejema Italija. Najsporneje se mu zdi, da se luksemburški predlog, ki predvideva porabo med 1,06 in 1,09 odstotka BNP-ja, zavzema za zmanjšanje sredstev za kohezijo.

Italija po Finijevih besedah ni edina, ki razmišlja o vetu. "Po zavrnitvi evropske ustave v Franciji bodo nacionalne vlade državljanom jasno vedeti, da Evropa ne more biti v nasprotju z nacionalnimi interesi," pravi Fini.

Sicer je pa znano, da je veto napovedala tudi že Portugalska, ki je do širitve Unije kot manj razvita članica prejemala precej sredstev.