Ko govorimo o celotnem proračunu Evropske unije, govorimo o milijardah - 135 milijard je težak. "Večina se porabi za programe in državljane. Za upravljanje EU-ja, torej za institucije, pa samo šest odstotkov," zagotavlja Nataša Mencin s predstavništva Evropskega parlamenta in komisije v Sloveniji.

Teh šest odstotkov pomeni osem milijard evrov, to pa je malo manj, kolikor je težak slovenski proračun (9,36 milijarde). Delovanje evropskih institucij evropske državljane stane torej toliko kot delovanje majhne države. Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evropske unije so najpomembnejše evropske institucije, potem pa so tu še sodišče EU-ja, računsko sodišče, različni uradi in agencije ... skupno 55.000 zaposlenih.

"Približno trikrat več javnih uslužbencev plačamo z manjšim zneskom," primerja slovenski javni sektor z evropskim birokratskim aparatom politolog Marko Lovec. Hkrati opozarja: "Z vidika zgodovinskih konfliktov držav v Evropi je cena za sodelovanje relativno majhna."

Varčevanje, a tri lokacije Evropskega parlamenta
Pa so te institucije v času varčevanja z nacionalnimi državami delile usodo in zategnile pas? Evropska komisija je del trojke, ki članicam nalaga varčevalne ukrepe. "S posegom v administracijo so bile do zdaj prihranjene tri milijarde, predvidoma bo prihranek do 2020 šest milijard," pojasnjuje Mencinova.

"Kljub tem ukrepom bo poraba za administracijo narasla za osem odstotkov," pa pravi Lovec.
Stroški so večji zaradi kompromisov, ki so jih članice sklenile v preteklosti. Evropski parlament tako še vedno deluje na treh lokacijah - v Bruslju, Strasbourgu in tudi Luxembourgu.

Če bi bil sedež samo en, v Bruslju, bi na primer prihranili 100 milijonov evrov in 10.000 ton ogljikovega dioksida ...

Dobimo več, kot damo
Če pa se jezite, da nas Evropska unija preveč stane, ni odveč podatek, da je Slovenija še vedno neto prejemnica iz evropskega proračuna, kar pomeni, da dobimo od Bruslja več denarja, kot ga v evropsko blagajno prispevamo.