Slovenija je trenutno sredi enega največjih projektov po osamosvojitvi, predsedovanja Evropski uniji, kar je ogromen finančni, kadrovski in logistični zalogaj.

Med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja so širitev povezave oziroma Zahodni Balkan, energetika, izvajanje lizbonske strategije, medkulturni dialog in evropska ustava oziroma institucionalna prenova EU-ja, ki se vleče že precej časa. Sloveniji bo sledila Francija.

Izvleček iz poročila Republiške volilne komisije po referendumu:
"Na referendumu 23. marca 2003 je imelo pravico glasovati skupaj 1.613.305 volivcev, pri čemer je bilo 1.613.272 volivcev, ki so bili vpisani v volilni imenik, in 33 volivcev, ki so glasovali s potrdilom, ker pomotoma niso bili vpisani v volilni imenik.

Glasovalo je skupaj 975.015 volivcev (60,44 %), od tega 974.982 volivcev, ki so bili vpisani v volilni imenik, in 33 volivcev, ki so glasovali s potrdilom.

Oddanih je bilo 974.558 glasovnic. Ker ni bilo mogoče ugotoviti volje volivca, je bilo 4.884 glasovnic neveljavnih (0,50 % od oddanih glasovnic).

Veljavnih je bilo 969.674 glasovnic.

Na referendumsko vprašanje: »Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Evropske unije (EU)?« je z besedo "ZA" odgovorilo 869.171 volivcev ali 89,64 % od veljavnih glasovnic oziroma z besedo "PROTI" 100.503 volivcev ali 10,36 % od veljavnih glasovnic."

Kljub velikemu navdušenju pa so še številna vprašanja nerešena. Slovenija je resda prevzela skupno valuto evro kot prva nova članica in z nekaterimi drugimi vstopila v schengensko območje popolnega prostega pretoka ljudi, nekaj držav pa nam in drugim novinkam še omejuje dostop do trga delovne sile. Tu pa sta seveda še reforma EU-ja in njena nadaljnja širitev.

50 let, nešteto zgodb
Evropska unija je sicer lani praznovala 50-letnico svojega obstoja. Leta 1957 je bila namreč podpisana Rimska pogodba. Od takrat se je evropski prostor ekonomsko povezal in tudi politično razvil, jasno pa je, da ima Evropa s tem zadnje čase največje težave, saj je po eni strani to neizbežno, spet po drugi po mnenju nekaterih držav nepotrebno, saj naj bi EU lahko deloval le kot gospodarska skupnost.