"Sankcije morajo ostati v veljavi do začetka ruskega umika z našega ozemlja in dokler Rusija ne bo v celoti poplačala škode, ki jo je povzročila s svojo agresijo," je voditeljem držav članic EU-ja v nagovoru prek videopovezave dejal Zelenski.

Dodal je, da se po pogovoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem je ta privolil v 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ni nič spremenilo.

"Sinoči je ruski napad znova zadel našo energetsko infrastrukturo. V Ukrajini smo temu priča vsak dan in noč, to veste. Kljub Putinovim besedam, da naj bi bil pripravljen ustaviti napade – nič se ni spremenilo," je povedal Zelenski.

Zato po njegovih besedah EU ne sme zmanjšati podpore Ukrajini, ampak jo mora še povečati. Pri tem je izpostavil zračno obrambo in topniško strelivo. EU je pozval, naj jim čim prej namenijo pet milijard evrov za tovrstno strelivo.

Sorodna novica Golob: Posojila in nacionalna odstopna klavzula bi morala zadoščati za slovenske naložbe v obrambo

"Močnejša kot je Ukrajina na bojnem polju, močnejša bo tudi za pogajalsko mizo"

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas je ob prihodu na vrh pozdravila nedavne izjave Trumpa o tem, da bodo ZDA skušale poiskati dodatne sisteme zračne obrambe za Ukrajino. "Pozdravljam napoved predsednika Trumpa, da si ZDA prizadevajo poiskati dodatne sisteme zračne obrambe za Ukrajino. To je izjemno pomembno," je povedala Kallas.

Po njenih besedah bo najprej na dnevnem redu Ukrajina, vključno s sredinim telefonskim pogovorom Trumpa in Zelenskega. Ta je po navedbah Bele hiše prosil Trumpa za dodatne sisteme zračne obrambe Patriot za zaščito ukrajinskih civilistov, predsednik ZDA pa se je strinjal, da bodo poiskali vse, kar je na voljo, zlasti v Evropi.

"Močnejša, kot je Ukrajina na bojnem polju, močnejša bo tudi za pogajalsko mizo. Ukrajini moramo zagotoviti, kar najnujneje potrebuje – začeli bomo z dvema milijonoma izstrelkov v vrednosti pet milijard evrov," je ob tem napovedala Kallas. Voditelji dogovora o tem danes sicer niso dosegli.

Kallas še predlaga, da za Ukrajino letos namenijo do 40 milijard evrov dodatne vojaške pomoči, države, lahko tudi nečlanice Unije, pa bi pri tem sodelovale prostovoljno.

Predlog ima politično podporo večine članic, o podrobnostih pa še potekajo pogovori, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Igor Jurič.

Enotni v podpori Ukrajini

Za krepitev pomoči Ukrajini se je ob prihodu na zasedanje v Bruslju zavzel tudi nemški kancler Olaf Scholz. "Trajna prekinitev ognja mora postati resničnost. Za nas je ključnega pomena, da Ukrajina ostane neodvisna, suverena in demokratična država, da lahko tudi po sklenitvi mirovnega sporazuma nadaljuje svojo pot v EU-ju in ima svojo močno vojsko," je dejal.

Poleg Scholza so številni drugi voditelji, ki jih bo na daljavo nagovoril tudi Zelenski, ob prihodu na zasedanje prav tako izrekli podporo Ukrajini in njeni evropski poti.

Predsednikom vlad in članic EU-ja se sicer tako kot na izrednem zasedanju pred dvema tednoma zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana znova ni uspelo poenotiti o sklepih Evropskega sveta glede Ukrajine.

So pa voditelji 26 članic, med njimi premier Robert Golob, nadaljnjo podporo Kijevu izrazili v izjavi, priloženi k sklepom. Med drugim so zapisali, da je EU pripravljen okrepiti pritisk na Rusijo, tudi z dodatnimi sankcijami. Obenem so Moskvo pozvali, naj pokaže politično voljo za konec vojne.

Voditelji podprli belo knjigo Evropske komisije

Voditelji so se v Bruslju zavzeli za odločno okrepitev vojaške pripravljenosti Evrope do leta 2030. Pri tem so podprli v sredo predstavljeno belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe, ki naj bi prinesla do 800 milijard evrov dodatnih naložb v vojaške zmogljivosti.

"Evropski svet poziva k pospešitvi dela na vseh področjih, da bi v prihodnjih petih letih odločno okrepili obrambno pripravljenost Evrope," so voditelji držav članic zapisali v sklepih in pozvali k prednostni obravnavi temu namenjenih predlogov Evropske komisije.

Ta je v sredo predstavila belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe, med prednostnimi nalogami katere je povečanje obrambnih izdatkov. S predlaganimi ukrepi naj bi v prihodnjih letih mobilizirali do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo.

Pobuda vključuje vzpostavitev novega finančnega instrumenta EU-ja, v okviru katerega bo državam članicam na voljo do 150 milijard evrov posojil. Obenem bodo lahko v obdobju 2025-2028 izkoristile nacionalno odstopno klavzulo, ki jim bo omogočila zvišanje obrambnih izdatkov za do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letno, ne da bi prekršile evropska proračunska pravila.

Druge prednostne naloge bele knjige so še povečanje vojaške pomoči Ukrajini, odprava vrzeli v vojaških zmogljivostih članic in okrepitev evropske vojaške industrije.

Kako znižati še vedno visoke cene energije?

Pomoč Ukrajini in krepitev evropske obrambe pa se v veliki meri prepletata s spodbujanjem konkurenčnosti gospodarstva EU-ja. Pri tej temi bodo v ospredju razprav voditeljev predvsem tri prednostne naloge – kako poenostaviti pravila za delovanje evropskega gospodarstva, kako znižati še vedno visoke cene energije in kako dokončno oblikovati unijo kapitalskih trgov, da bi evropsko gospodarstvo pridobilo nujno potrebna denarna sredstva za nova vlaganja, je dodal Jurič.

Na dnevnem redu zasedanja, ki bi lahko potekalo še v petek, so še prihodnji dolgoročni proračun EU-ja, dogajanje na Bližnjem vzhodu in migracije, z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniem Guterresem pa bodo voditelji govorili o multilateralizmu.