V iskanju poti iz finančne krize so se v Parizu sešli voditelji štirih evropskih držav - Francije, Nemčije, Velike Britanije in Italije.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je dejal, da bo vsaka država zase podprla bančni sistem, vendar ob skupnem usklajevanju. Ob tem se je zavzel za čimprejšnji sklic mednarodne konference in vse udeležence na trgu podvreči nadzoru. Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel bo usklajeno delovanje med državami znova vzpostavilo zaupanje v sistem.

Sarkozy je napovedal, da bodo v primeru državne podpore bankam v krizi zagotovili primerno kaznovanje odgovornih za nastalo škodo. Pritrdila mu je tudi Merklova, ki je dejala, da se je treba nekaj naučiti iz krize, zato morajo tisti, ki so krivi za njo, tudi odgovarjati.

Pred tradicionalnim ponedeljkovim sestankom evroskupine in torkovim sestankom ministrov EU-ja za finance je sestanek evropskih voditeljev sklicalo francosko predsedstvo EU-ja, da bi se dogovorili o skupnem pristopu.

Še pred sestankom je prihajalo do razhajanj glede načrta reševanja evropskih bank in finančnih hiš, ki so zašle v težave. Voditelji so pozdravili ameriški 700 milijard dolarjev vreden ukrep za reševanje finančnega sistema, Sarkozy pa je pojasnil, da sam nikoli ni predlagal več milijard evrov vrednega sklada za reševanje problematičnih evropskih bank.

Francija se zavzema za to, da bi države posredovale, kjer bi bilo potrebno, da bi zaščitili evropske banke, vsakemu usklajenemu načrtu reševanja evropskih bank pa je že pred sestankom nasprotovala Nemčija, svoje dvome pa je izrazila tudi Velika Britanija. Države so do zdaj znale odgovoriti na krizo, zato ni potrebe po skupnem ukrepanju članic, je bilo slišati iz Berlina in Londona.

Predsednik EP-ja kritičen
Mali vrh četverice voditeljev je sicer kritiziral predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, ki je opozoril, da nimajo pooblastil za sprejemanje odločitev za celoten EU.

Usklajen pristop na treh temeljih
Evropski finančni ministri naj bi na torkovem sestanku potrdili nujnost usklajenega pristopa EU-ja. Temeljil naj bi na treh elementih: spodbujanju rasti na trajnostni način na makroekonomski in strukturni ravni (države morajo še naprej izvajati strukturne reforme); vračanju zaupanja na finančnih trgih in izogibanju prekomernemu zaostrovanju pogojev pri posojilih malim in srednjim podjetjem ter ugodnemu okolju v zunanjih odnosih, kar pomeni primeren menjalni tečaj evra.

T. V.