Voditelji naj bi, sodeč po osnutku izjave, Ukrajincem sicer zatrdili, da bodo še naprej zagotavljali politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč. A Ukrajina najverjetneje ne bo dobila jasnih jamstev glede članstva v Uniji, ki jih želi.

Voditelji naj bi namreč potrdili, kar piše v pridružitvenem sporazumu Ukrajine in EU-ja, ki je začel veljati septembra 2017. V njem je le ohlapna referenca na članstvo: "EU priznava evropska pričakovanja Ukrajine in pozdravlja njeno evropsko izbiro."

Ob tem naj bi spomnili, da so članice Unije pred dnevi Evropsko komisijo v rekordno hitrem času pozvale k pripravi mnenja o prošnji Ukrajine za članstvo v EU-ju. Ob čakanju na to mnenje in brez odlašanja bodo članice "še okrepile vezi in poglobile partnerstvo", piše v osnutku izjave.

Sorodna novica Janša za izključitev ruskih energentov, škodo bi lahko poplačali iz zamrznjenih ruskih sredstev

Hitre poti v EU ni

Nekateri voditelji so ob prihodu na vrh opozorili, da hitre poti v EU ni, niti za Ukrajino. "Ni hitrega postopka," je dejal nizozemski premier Mark Rutte. Po njegovih besedah se je treba osredotočiti na to, kako lahko Unija Ukrajini pomaga takoj, članstvo države v Uniji pa da je nekaj dolgoročnega, če sploh.

Nizozemska je sicer pred leti na referendumu zavrnila pridružitveni sporazum EU-ja in Ukrajine. Ratifikacijo tega sporazuma na Nizozemskem je omogočil dogovor vrha EU-ja decembra 2016 s ključnim zagotovilom, da sporazum ne vključuje nikakršne zaveze glede članstva Ukrajine v Uniji.

Tudi luksemburški premier Xavier Bettel je v Versaillesu opozoril pred tem, da bi se dajal Ukrajini vtis, da se lahko "vse zgodi čez noč".

Slovenski premier Janez Janša pa je predlagal, naj se vrh EU-ja zaveže, da ima Ukrajina zagotovljeno članstvo v Uniji, kot so se voditelji zavezali leta 2003 v Solunu za države Zahodnega Balkana. Ob tem naj se zavežejo tudi, da bodo storili vse, da se to zgodi čim prej, je dodal.

Slovenija je v razpravi o ukrajinski prošnji za članstvo v Uniji po Janševih besedah sicer proti, da se govori o eni ali drugi letnici, saj da Ukrajincem obljube o tem, kaj bo čez deset let, ničesar ne pomenijo.

Povečanje evropske suverenosti

Voditelji se bodo sicer v Versaillesu zavezali nadaljnjim odločnim korakom za povečanje evropske suverenosti s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in zmanjšanju energetske odvisnosti ter za oblikovanje novega modela rasti in naložb do leta 2030, kaže osnutek versajske izjave.

Za zmanjšanje energetske odvisnosti se bodo med drugim zavezali postopni odpravi odvisnosti od ruskega plina, nafte in premoga z diverzifikacijo dobave, pospešitvijo razvoja obnovljivih virov energije, izboljšanjem povezljivosti energetskih mrež v Uniji in povečanjem zalog plina.

S ciljem krepitve vojaških zmogljivosti naj bi se zavezali znatni krepitvi vojaških izdatkov in deležu vojaških proračunov za vojaške naložbe, kar sicer predvidevajo tudi vojaški cilji zveze Nato.

Premier Janša se je sicer ob prihodu zavzel za čimprejšnjo izključitev ruskih energentov iz EU-ja. Slovenija po njegovih besedah zagovarja zavezo, da se to stori čim prej, saj da je govoriti o tem, da se bo to zgodilo čez deset let, žalitev za tiste, ki umirajo v vojni.

Janša bi jemal denar ruskim oligarhom ali državnim institucijam

V povezavi z razpravo o kompenzaciji škode v članicah EU-ja zaradi sankcij proti Rusiji je Janša povedal, da se v EU-ju oblikuje zamisel o vzpostavitvi sklada, kamor bi se stekal denar, ki je zdaj zamrznjen na računih ruskih oligarhov ali državnih institucij. S tem bi se poplačala škoda, ki nastaja v članicah ob sprejemanju sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini.

Glede rastočih cen hrane pa je slovenski premier dejal, da je EU s skupno kmetijsko politiko zagotovil več kot 80-odstotno evropsko prehransko samozadostnost in da se je tudi Slovenija v zadnjem času zelo potrudila v tej smeri.