Vrha so se udeležili voditelji Španije, Francije, Portugalske, Italije, Malte, Cipra, Hrvaške, Grčije in Slovenije, nanj pa sta bila vabljena tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Srečanja se je torej udeležil tudi premier Robert Golob, saj se je Slovenija lani pridružila tej neformalni skupini držav. Foto: EPA
Vrha so se udeležili voditelji Španije, Francije, Portugalske, Italije, Malte, Cipra, Hrvaške, Grčije in Slovenije, nanj pa sta bila vabljena tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Srečanja se je torej udeležil tudi premier Robert Golob, saj se je Slovenija lani pridružila tej neformalni skupini držav. Foto: EPA

Voditelji so imeli na dnevnem redu predvsem razpravo o razmerah v Ukrajini in z njimi povezanem vprašanju strateške avtonomije EU s poudarkom na energetiki. Kot so se strinjali, je potrebno nujno zmanjšati odvisnost od nezanesljivih partnerjev in so prizadevati za strateško avtonomijo EU-ja.

Španski premier Pedro Sanchez je po vrhu poudaril, da je njegovi državi "solidarnost pri vprašanju plina posebej pomembna" ter da je vprašanje zgornje cene plina nujno treba rešiti. "Putin uporablja energetsko izsiljevanje. Pripravljeni smo se na to odzvati," je dejal in dodal, da si bodo v EU-ju prizadevali za "dinamično in učinkovito omejitev cene plina".

Podobne poudarke je izpostavil tudi slovenski premier. "Danes smo si enotni, da je pri zagotavljanju energetske varnosti pomembna solidarnost. Nujen je tudi evropski dogovor glede nerazumnih cen plina, pomembna pa sta tudi fleksibilnost pri fiskalnih pravilih in vlaganje v obnovljive vire energije," je dejal Robert Golob. Sredozemlje ima po njegovih besedah zelo velik potencial in lahko veliko ponudi t. i. kopenskim državam srednje Evrope, da bi postale neodvisne od ruskega plina. "Pomembno je, da krizo preoblikujemo v priložnost," je poudaril.

Srečanje voditeljev devetih sredozemskih držav članic Evropske unije

Stroški gradnje cevovoda bodo približno 2,5 milijarde evrov

K strateški avtonomiji bo prispeval tudi projekt izgradnje cevovoda za t. i. zeleni vodik, ki bo povezal Pirenejski polotok s Francijo in so ga danes predstavili v Alicanteju, je za Radio Slovenija poročal Igor Jurič.

Voditelji Francije, Španije in Portugalske so skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ob predstavitvi projekta poudarjali predvsem, da bo omenjeni cevovod prispeval k podnebnim ciljem Unije in krepitvi energetske neodvisnosti od fosilnih goriv in posledično tretjih držav, kar je še zlasti pomembno v času, ko Rusija energijo, kot pravijo v EU-ju, zlorablja kot orožje.

Unija namerava v skladu s svojo strategijo povečevanja vloge vodika, ki bo proizveden z obnovljivimi viri energije, zgraditi več strateških povezav s cevovodi.

Ena od povezav zahodnega in vzhodnega dela Unije je tudi cevovod, o gradnji katerega so se dogovorile Portugalska, Španija in Francija, zato je predsednica Evropske komisije pozdravila dogovor in napovedala tudi finančno podporo gradnji iz evropskih sredstev.

Španski premierSánchez je dokončanje gradnje podvodnega cevovoda, ki bo povezal Portugalsko in Španijo ter se končal v francoskem Marseillu napovedal do konca leta 2030.

Stroški gradnje bodo približno 2,5 milijarde evrov, po cevovodu pa bo lahko letno steklo približno dva milijona ton vodika, je napovedal Sánchez.

Evropska unija je v okviru leta 2020 sprejete vodikove strategije predvidela, da bi do leta 2030 v Uniji proizvedli 10 milijonov ton zelenega vodika, prav toliko bi ga uvozili, na primer iz nekaterih drugih sredozemskih držav, kot sta Egipt in Maroko.