Von der Leyen je v razpravi pred vrhom EU-ja, ki bo na temo naraščajočih cen električne energije potekal v četrtek in petek, opozorila, da obstaja več kratkoročnih ukrepov za pomoč gospodinjstvom in podjetjem, ki se spoprijemajo s skokovito rastjo cen energentov. Kot je poudarila, je mogoče nekatere med njimi po veljavnih pravilih EU-ja sprejeti zelo hitro.

Med njimi je izpostavila državne subvencije in zmanjšanje davkov in dajatev. Ob tem je spomnila, da je tretjina cene električne energije v državah EU-ja večinoma vezana na infrastrukturo, tretjina na trg, tretjina pa na davke in dajatve. V nekaterih državah EU-ja davki in dajatve predstavljajo celo 50 odstotkov cene in prav tam se je mogoče najhitreje odzvati, je dodala.

Češka vlada se je denimo že odločila, da se novembra in decembra za električno energijo in plin ne bo obračunaval davek na dodano vrednost (DDV).

Sorodna novica Vlada je razpravljala o mogočih ukrepih glede dražitve energentov

Sicer pa je rast cen energentov v Evropi rezultat kombinacije več dejavnikov, med drugim gospodarskega okrevanja po pandemiji covida-19, dolge zadnje zime, rekordno nizkih zalog na celini in večjega povpraševanja drugih delov sveta, denimo vzhodne Azije, ki plačuje višje cene.

Poleg tega je Evropa ob opuščanju premoga in jedrske energije vse bolj odvisna od naravnega plina.

EU odvisen od uvoza nafte in plina

Von der Leyen priznava, da je EU ranljiv prav zato, ker se 90 odstotkov plina in nafte uvozita. Skladno s tem je ponovila, da je ključen prehod na čisto energijo, ne samo za planet, temveč tudi za evropsko gospodarstvo in odpornost. "Zeleni načrt srednje- in dolgoročno predstavlja ključen steber evropske energetske suverenosti v 21. stoletju," je dodala.

Opozorila je še, da se ruski energetski velikan Gazprom do zdaj ni odzval na povečano povpraševanje po plinu iz EU-ja. "Gazprom je sicer spoštoval dolgoročno pogodbo, ki jo imamo sklenjeno, ni pa se odzval na povečano povpraševanje, kot se je v preteklih letih," je dejala.

O razlogih za to ni spregovorila, kritiki pa ocenjujejo, da želi Rusija tako izsiliti hitro odprtje kontroverznega plinovoda Severni tok 2, ki pod Baltskim morjem povezuje Rusijo in Nemčijo. Ta namreč še vedno čaka na dovoljenje nemškega regulatorja.

Evropska poslanka Tanja Fajon (SD/S&D) je v razpravi poudarila problematiko energetske revščine. "Povišanje cen energentov je posledica tudi preteklih špekulacij. Industrija in gospodinjstva niso povzročili danih razmer, pandemične razmere so številnim prihodke močno znižale ali celo prekinile. Nesprejemljivo je, da lov za kapitalskimi dobički distributerjev finančno prizadene potrošnike," je dejala in pozvala k evropskemu energetskemu Marshallovemu načrtu.