Evropa ni želela konfrontacije, vendar se bo po potrebi odzvala, je v Evropskem parlamentu dejala von der Leyen, ki je večino svojega nagovora evropskim poslancem in poslankam posvetila odzivu EU-ja na carine ZDA na uvoz blaga iz tako rekoč vseh trgovinskih partneric, vključno z Evropsko unijo.

"Razumem, da si Amerika želi ponovne industrializacije, prav tako tudi Evropa. Toda splošne carine bodo stvari poslabšale, ne izboljšale," je dejala von der Leyen.

"Naš cilj je rešitev s pogajanji. Seveda pa bomo, če bo treba, zaščitili svoje interese, ljudi in podjetja. Menimo, da ta konfrontacija ni v interesu nikogar," je dodala glede napovedanih ameriških carin, ki bodo večinoma obveljale v sredo. Carine bodo okrepile inflacijo in škodile tako evropskim kot ameriškim potrošnikom, je opozorila.

Predstavila je strategijo odziva, ki temelji na treh točkah: odprtost za pogajanja, diverzifikacija evropske trgovine in krepitev enotnega evropskega trga. Dodala je, da se je z voditelji članic EU-ja že posvetovala o nadaljnjih korakih.

Svoj nagovor je sklenila z besedami: "Naše sporočilo je jasno: Evropa je zanesljiva, Evropa je predvidljiva in odprta za posel."

Ne le da je večja konkurenčnost prava pot, to je edina pot za močnejšo Unijo, pa je evropskim poslancem zatrdil Antonio Costa, predsednik Evropskega sveta. Večja konkurenčnost pomeni večjo odpornost, boljše službe in višje plače.

Države po svetu se pripravljajo na ameriške carine

Medtem je britanski premier Keir Starmer napovedal, da se bo Združeno kraljestvo odzvalo v nacionalnem interesu. Ker si ne želijo trgovinske vojne, si bodo prizadevali za pogovore in izvzetje. Britanska vlada se skuša z ZDA dogovoriti o gospodarskem sporazumu, ki naj bi britanska podjetja zaščitil pred najhujšimi posledicami načrtov predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Japonska vlada si prizadeva, da bi Trumpa prepričala, naj to državo izvzame iz napovedanega zvišanja carin na avtomobile. Japonska vlada si bo v primeru uvedbe carin po najboljših močeh prizadevala zmanjšati njihov vpliv na japonsko industrijo in delovna mesta. Okrepila bo tudi sodelovanje v regiji.

Vietnam razmišlja o znižanju uvoznih carin iz ZDA na različne vrste blaga, vključno z avtomobili, utekočinjenim plinom in nekaterimi kmetijskimi proizvodi, s čimer želi država ublažiti udarec ob ameriški potezi, saj imajo ZDA z Vietnamom za Kitajsko in Mehiko tretji največji zunanjetrgovinski primanjkljaj.

Načrte za pomoč lokalni industriji pripravlja Tajvan. Ta država je med tistimi, s katerimi imajo ZDA največji trgovinski primanjkljaj, na sedmem mestu. Kot so zatrdili v tajvanski vladi, so pripravili različne scenarije, ki zajemajo različne carinske stopnje. Načrte o protiukrepih bodo objavili v četrtek, ko bo Trump razkril, proti katerim državam in sektorjem bodo usmerjeni carinski ukrepi, so napovedali.

Odnose, ki so se skrhali leta 2020, krepita tudi Kitajska in Indija. Državi si zaradi zaostrovanja trgovinske politike z ZDA po poročanju tujih medijev prizadevata za krepitev gospodarskega sodelovanja. Kitajska je po navedbah tamkajšnjih oblasti pripravljena povečati uvoz indijskih izdelkov in okrepiti trgovinsko sodelovanje. Državi sta začeli pogovore za sklenitev trgovinskega sporazuma in za oblikovanje nove carinske politike.

Na Irskem so medtem izračunali, da bi 20-odstotne ameriške carine na farmacevtske izdelke lahko zmanjšale njen izvoz v ZDA za polovico. V irskih farmacevtskih podjetjih je zaposlenih približno 45.000 ljudi, medtem ko iz Irske v ZDA vsako leto izvozijo za približno 58 milijard evrov teh izdelkov in kemikalij.

Trump: ZDA bodo splošno gledano zelo prijazne

Trump je dejal, da bodo ZDA pri odpravljanju nepravičnih trgovinskih neravnovesij "splošno gledano zelo prijazne".

Napovedal je, da bo to, katere vzajemne carine bodo uvedle ZDA, za katere države in za katere sektorje, sporočil danes zvečer ali v sredo.

Analitiki pričakujejo do 20-odstotne carine

Negotovost pretresa trge, saj se med vlagatelji krepi bojazen pred rastočo inflacijo in recesijo v ZDA. Analitiki ocenjujejo, da bi ZDA lahko uvedle do 20-odstotne svetovne carine, ki bi prizadele skoraj vse trgovinske partnerje ZDA. A Trump je odgovoril, da bodo njegove carine "veliko velikodušnejše od tistih, ki so že uvedene za ameriške izdelke".

Kritiki opozarjajo, da to predstavlja tveganje za svetovno trgovinsko vojno, ki bo sprožila verižno reakcijo povračilnih ukrepov. Kitajska in Kanada sta že uvedli dodatne carine na ameriško blago, EU pa bo protiukrepe začel izvajati sredi aprila.

Kitajska, Južna Koreja in Japonska so se dogovorile za krepitev medsebojne proste trgovine.

Trump je že uvedel carine na uvoz jekla in aluminija ter dodatne carine na uvoz kitajskih dobrin, medtem ko naj bi 3. aprila začele veljati carine na uvoz avtomobilov in delov zanje. Napovedal je uvedbo vzajemnih carin, omenjajo pa se tudi dodatne sektorske carine, denimo na farmacevtske izdelke in čipe.

V avtomobilskem sektorju vlada zaskrbljenost, saj naj bi s četrtkom začele veljati 25-odstotne carine za avtomobile in dele zanje, ki niso proizvedeni v ZDA. To bo vplivalo tudi na ameriške proizvajalce avtomobilov, ki uvažajo dele in izdelujejo vozila za ameriški trg v Kanadi in Mehiki.

Ameriška banka Bank of America ocenjuje, da bodo carine veljale za 7,3 milijona vozil ali osem odstotkov svetovne prodaje, avtomobilske proizvajalce pa bodo izpostavile dodatnim stroškom.