"Prehod na neto ničelne izpuste že povzroča industrijske, gospodarske in geopolitične spremembe – daleč najhitrejše in najbolj izrazite v času našega življenja," je na Svetovnem gospodarskem forumu povedala Ursula von der Leyen. Prehod po njenih besedah pomeni razvoj in uporabo čistih tehnologij v celotnem gospodarstvu.

Evropa je prvi korak naredila z zelenim dogovorom, v katerem je določila cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. V okviru načrta za okrevanje po pandemiji covida-19 bo za naložbe namenila 800 milijard evrov, pripravila pa je še druge finančne instrumente.

Predsednica komisije je pozdravila načrte drugih držav za naložbe v zeleni prehod, med njimi Japonske, Indije, Združenega kraljestva in Kanade.

Sorodna novica ZDA in EU niso rešili evropskih pomislekov glede subvencij, vendar so dosegli napredek

Poleg tega so ZDA pripravile zakon o zniževanju inflacije (IRA), ki predvideva okoli 370 milijard dolarjev subvencij in davčnih olajšav za domača podjetja, kar je sicer sprožilo proteste EU-ja, saj naj bi bil zakon diskriminatoren do evropskih proizvajalcev. Nov evropski načrt je tako tudi odgovor na ameriški zakon.

"Zagotoviti moramo, da bodo naše pobude pravične in da se medsebojno spodbujale," je v Davosu povedala von der Leyen. Konkurenčnost in trgovina sta ključna za pospešitev čistih tehnologij in podnebne nevtralnosti, je poudarila. Zato mora tudi Evropa bolje skrbeti za industrijo čiste tehnologije.

"Evropejci imamo načrt"

"Evropejci imamo načrt. Imamo zeleni industrijski načrt. To je naš načrt za to, da bo Evropa postala dom čiste tehnologije in industrijske inovativnosti na poti k neto ničelnim izpustom," je pojasnila predsednica Evropske komisije. Ta načrt bo po njenih besedah temeljil na štirih stebrih. To so zakonodajni okvir, financiranje, veščine in trgovina.

V okviru prvega stebra je napovedala pripravo akta za industrijo z neto ničelnimi izpusti oziroma Net-Zero Industry Act, v okviru katerega bo Evropska unija določila cilje za evropsko čisto tehnologijo do leta 2030, je povedala.

Unija namerava okrepiti proizvodnjo čistih tehnologij

Cilj te zakonodaje bo, da se bodo naložbe usmerile v strateške projekte v celotni dobavni verigi. Kot je dejala von der Leyen, bodo proučili predvsem, kako poenostaviti in pospešiti izdajanje dovoljenj za proizvodnjo čistih tehnologij.

V okviru drugega stebra zelenega industrijskega načrta namerava Unija okrepiti naložbe in financiranje proizvodnje čistih tehnologij.

Komisija bo zato predlagala začasno prilagoditev pravil na področju državnih pomoči, tako da bodo te hitrejše in preprostejše, je povedala predsednica. Napovedala pa je tudi usmerjeno pomoč za proizvodnjo ključnih čistih tehnologij, da bi preprečili selitev proizvodnje v tretje države.

Evropski sklad za suverenost

"Vendar pa vsi vemo, da bodo državne pomoči omejena rešitev, ki jo bo lahko uporabljalo samo nekaj držav. Da bi se izognili drobljenju enotnega trga in podprli prehod na čiste tehnologije po vsej Evropi, moramo okrepiti tudi financiranje na ravni EU-ja," je poudarila von der Leyen.

Zato bo Bruselj pripravil evropski sklad za suverenost in to bo srednjeročni ukrep, je dodala.

Usposabljanje delovne sile in spodbujanje trgovine s tujino

Tretji steber načrta vključuje razvoj veščin, ki so potrebne za prehod na neto ničelne izpuste. Usposobljeni delavci so namreč ključni za delovanje tehnologij, je menila von der Leyen.

Četrti steber pa bo namenjen odprti in pravični trgovini s partnerji. Komisija si prizadeva za sklenitev trgovinskih sporazumov z Mehiko, Čilom, Novo Zelandijo in Avstralijo ter z nekaterimi drugimi državami oziroma regijami.