Voditelji članic EU-ja so se poskušali dogovoriti o izogibanju ukrepom za reševanje gospodarstev, ki škodijo drugim državam. "Največkrat omenjena beseda danes je bila solidarnost. Noben voditelj ni danes drugega obtožil, da kakor koli uvaja protekcionizem. Nevarnost protekcionizma skrbi vse države zahodne in vzhodne Evrope. Vse se zavedajo kratkoročnih koristi in dolgoročnih negativnih posledic take pomoči."

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v bran svojim načrtom za pomoč avtomobilski industriji kot primer države, ki bo imela korist od francoske podpore, izpostavil prav Slovenijo, kjer je navzoč Renault. Francoski načrt pomoči ne bo koristil samo Franciji, saj je avtomobilska industrija evropska.

Slovenski premier je tudi pojasnil, da se Slovenija kot edina država srednje in vzhodne Evrope mini vrha pred vrhom celotnega EU-ja ni udeležila, ker ima drugačne strukturne težave kot preostale države. Po Pahorjevih besedah je bil današnji vrh pomemben za "zapolnitev vakuuma" med decembrskim in marčevskim vrhom in za okrepitev zaupanja ljudi ter zato, da bi pokazali, da politika ukrepa za rešitev krize.

Danes primanjkljaj, jutri večji davki
Premier je tudi poudaril, da je zanj pomembno sporočilo z vrha opozorilo o obsegu fiskalnih spodbud, ki vodi v večanje proračunskega primanjkljaja. "Današnji proračunski primanjkljaj pomeni jutri večje davke," je posvaril. "V tem smislu moram reči, da sem zadovoljen z dvema svežnjema ukrepov, ki ju je doslej sprejela Slovenija, vključno s predlogom rebalansa."

Povod za enega izmed dveh neformalnih vrhov, ki ju med svojim predsedovanjem Uniji pripravlja Češka, so protekcionistični ukrepi nekaterih članic, ki jim druge očitajo, da krizo rešujejo na njihov račun. Na udaru je predvsem francoski načrt reševanja avtomobilske industrije, čeprav je Evropska komisija sporočila, da je dobila zagotovila iz Pariza, da okoli osem milijard evrov vredna pomoč ne vključuje pogojev glede lokacije dejavnosti ali dajanja prednosti proizvajalcem s sedežem v Franciji, torej da ne vsebuje elementov protekcionizma. Kljub tem zagotovilom druge članice, glasna je predvsem predsedujoča Češka, niso zadovoljne s francoskim načrtom. Med Češko in Francijo nastajajo trenja tudi zaradi očitkov Pariza, da je Praga preveč pasivna pri spopadanju z gospodarsko krizo.

Topolanek poziva k solidarnosti
Evropa bo krizo premagala le s skupnim delovanjem in v skladu z evropskimi pravili, je pred srečanjem v posebni izjavi zapisal češki premier Mirek Topolanek, ki meni, da morajo prizadevanja in ukrepi za rešitev iz gospodarske krize spoštovati tudi načelo solidarnosti.

Na srečanju naj bi se voditelji torej izrekli proti protekcionizmu, precej pozornosti pa naj bi namenili tudi težavam bančnega sektorja. Banke podjetjem in posameznikom namreč še vedno ne posojajo potrebnih sredstev.

Pred vrhom sedemindvajseterice je Poljska sklicala še mini vrh držav Srednje in Vzhodne Evrope, na katerem pa, kot rečeno, Slovenije ni bilo.

Vrhunska srečanja - iskanje rešitev ali potrata denarja?
Ob tokratnem neformalnem vrhu se ob gospodarski krizi pojavlja vprašanje smiselnosti teh sestankov. Poldnevni sestanek voditeljev brez potnih stroškov stane okoli 650.000 evrov, eno- in poldnevno zasedanje pa več kot milijon, zato so vedno glasnejša vprašanja oziroma kritike, ali številna srečanja voditeljev v vedno večji krizi prinašajo rezultate ali pa gre le za razmetavanje denarja. Inflacija vrhunskih srečanj ogroža tudi ustaljeno delo Unije, Belgiji, ki jih večinoma gosti, pa povzroča varnostne težave, je za Radio Slovenija poročala bruseljska dopisnica Meta Dragolič.

T. V.