Državniki, med njimi tudi slovenski premier Anton Rop, so se strinjali, da morajo biti pogovori končani najkasneje na prihodnjem rednem vrhu, ki bo sredi junija.

"Ozračje na tem vrhu je bilo precej boljše kot na prejšnjem," je dejal poljski premier Lešek Miller. Čutila se je klima za kompromise, je dodal, a tudi poudaril, da Poljska ne bo kapitulirala. Varšava je sicer pripravljenost na kompromis pri ustavni pogodbi pokazala šele, ko je popustila njena najmočnejša zaveznica, Španija.

Dvojna večina sprejemljiva za vse
V vsebinska pogajanja o ustavi se na vrhu voditelji sicer niso spuščali, kar pa ne pomeni, da do napredka ni prišlo. Ključni in tudi tisti, ki je stvari premaknil v pozitivno smer, je bil kompromis, po katerem je jasno, da bo temeljni način odločanja po ustavni pogodbi postala dvojna večina. Razmeroma težko bo doseči še kompromis o sestavi Evropske komisije, a tudi ta že dobiva prve obrise. Kot vse kaže, bo tudi za enakomisleče države, ki so najbolj odločno vztrajale pri ohranitvi načela enega komisarja na članico s polnimi glasovalnimi pravicami, po določenem obdobju - po letu 2014 - sprejemljivo skrčenje števila komisarjev in njihova enakopravna rotacija.

Uresničiti lizbonsko strategijo
Na vrhu je bilo tudi utrjeno prepričanje, da bo EU vztrajal pri cilju lizbonske strategije. Ta predvideva, da bo Unija do leta 2010 postala najuspešnejše gospodarstvo sveta. Predsednik evropskega parlamenta Pat Cox je dejstvo, da članice niso uresničile 40 odstotkov zastavljenih ciljev, označil kot šokantno. Komisija sicer ugotavlja, da krivda za zaostanek ni na ravni EU-ja, ampak na ravni držav, ki ne izvajajo sprejetih zavez.

Premier Anton Rop je menil, da strategija doslej ni dala pričakovanih rezultatov in EU je od cilja še daleč. Tudi Slovenija, ki se bo v izvajanje lizbonske strategije polno vključila z vstopom 1. maja letos, pri vseh ciljih ni dobra. "Po skoraj vseh kriterijih je država dobro uvrščena, pri treh pa mora svoja prizadevanja pospešiti," je dejal finančni minister Dušan Mramor, ki se je vrha udeležil s premierjem Ropom. Ta področja so produktivnost dela, ki jo je treba dvigniti iz sedanjih 69 odstotkov evropskega povprečja, energetska intenzivnost gospodarstva, ki jo je treba znižati, in stopnja zaposlenosti starejših delavcev, ki je zelo nizka, je razložil minister Mramor.

Med zamudnicami tudi Nemčija
Med največjimi zamudnicami so Nemčija, Francija in Belgija, medtem ko zaveze razmeroma dobro uresničujejo Danska, Švedska, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija in Velika Britanija, je ugotovila komisija, ki so jo voditelji tudi zavezali, naj pripravi načrt za izboljšanje uresničevanja nalog iz strategije. Na ta način naj bi se stopnja zaposlenosti v EU-ju vendarle začela približevati zastavljenim 70 odstotkom, raven zaposlenosti starejših delavcev 50 odstotkom, zrasla naj bi tudi produktivnost, gospodarska rast pa bi se okrepila. Po bruto domačem proizvodu na prebivalca EU za ZDA še vedno močno zaostaja, saj dosega le 72 odstotkov ameriškega povprečja.

EU zaskrbljen nad Bližnjim vzhodom
Voditelji razširjenega EU-ja so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu. Nov cikel nasilja je povzročil trpljenje in človeške žrtve ter razvnel razmere in ogrozil miroljubno rešitev spora, so poudarili voditelji.

Palestinske oblasti so pozvali, naj se postavijo zoper terorizmu, in pozdravili načrt za izboljšanje varnosti, ki pa ga je treba uresničiti. Izrael bi moral spremeniti politiko graditve naselij in zidu, so še dejali. Vrh je znova poudaril, da je časovni načrt podlaga za mirno rešitev spora, in pozval obe strani, naj ga začneta uresničevati. Vrh se je zavzel tudi za večjo vlogo ZN-a v Iraku in poudaril, da so glavna ovira na poti k uspešni obnovi države slabe varnostne razmere. Voditelji so sicer obsodili vse teroristične napade na zaveznike.

Med temami tudi Kosovo
EU je tudi ostro obsodil nedavni izbruh etničnega nasilja na Kosovu in pozval vodstvo kosovskih Albancev, naj prevzamejo odgovornost za razmere in preprečijo ponovitev neljubih dogodkov. Začasno kosovsko samoupravo so voditelji pozvali, naj izkaže svojo zavezo večetičnemu Kosovu. "Razveseljivo je, da bomo medvladno dogovarjanje o ustavi vendarle uspeli pripeljati do konca," je dejal tudi vodja diplomacije Dimitrij Rupel, ki je med temami z vrha sicer izpostavil razpravo o krizi na Kosovu. "Slovenija je država, na katero se druge obračajo, če želijo natančne informacije," je dejal Rupel. "EU bo svojo politiko do Kosova morala prevetriti, Slovenija pa bo pri iskanju rešitev sodelovala," je menil tudi premier Rop.

Unija za vstop združenega Cipra
Evropska unija je sporočila, da se bo prilagodila sporazumu glede združitve Cipra in podprla pozive k združitvi otoka. Svet Evrope se je odločno zavzel za sprejem enotnega Cipra v povezavo in izrazil pripravljenost, da se prilagodi morebitnemu sporazumu o združitvi, ki bo v skladu z načeli EU-ja.

Glavna težava pri združitvi Cipra je prosto gibanje prebivalcev. Grški Ciprčani namreč zahtevajo prosto gibanje po celotnem otoku, turški del prebivalcev pa se boji, da se bodo ponovno naselili na sever otoka. Če ne bo prišlo do dogovora, bo s 1. majem v EU vstopil le grški del Cipra.