S sprejetjem posebne izjave so se pri tem zavezali k medsebojni solidarnosti, hkrati so potrdili tudi konkreten načrt za odločnejše ukrepanje.

"Potrdili smo našo enotnost v boju proti terorizmu," je dejal predsedujoči, irski premier Bertie Ahern. "Terorizem je grožnja naši varnosti, naši demokraciji in načinu življenja in storili bomo vse, da bomo to grožnjo preprečili," je tudi dejal. Države članice bodo delovale skupaj v duhu solidarnosti, če bo katera med njimi žrtev terorističnega napada, so voditelji zapisali v svojo izjavi.

Države bodo mobilizirale sredstva, vključno z vojaškimi, da bodo preprečene teroristične grožnje, zaščitene demokratične institucije in civilno prebivalstvo, na zahtevo oblasti pa bodo v primeru terorističnega napada pomagale tisti v svojih vrstah, ki bo njegova žrtev, so se zavezali voditelji v duhu osnutka evropske ustave, ki predvideva takšen solidarnostni člen.

Rop: Odpraviti tudi vzroke
Premier Anton Rop se je na vrhu Evropske unije zavzel za odpravo razlogov za pojav terorizma. "Za terorizem v Evropi ni prostora. Toda samo ukrepi za boj proti niso dovolj, treba je preprečevati tudi možnosti za pojav terorizma", je dejal Rop po koncu protiteroristične razprave voditeljev povezave. Kot je menil slovenski premier, bi bilo razloge za pojav terorizma moč preprečiti z boljšimi razvojnimi perspektivami in podporo demokratičnim silam v vseh delih sveta, kjer se terorizem pojavlja, tudi v Evropi. Sprejete ukrepe za boj proti terorizmu je pozdravil in menil, da bo z njimi Evropa manj ogrožena.

De Vries protiteroristični koordinator
Med ukrepi na tem področju je tudi vzpostavitev mesta koordinatorja za boj proti terorizmu. Stolček je zasedel nizozemski politik Gijs de Vries, liberalni politik, ki je Nizozemsko predstavljal pri pogajanjih za novo evropsko ustavo.

Premier Anton Rop pa je pred tem dejal, da je bilo na ravni sodelovanja obveščevalnih služb storjenega premalo; kar pa je sprejeto, je treba izpeljati, je poudaril. Rop si želi tudi boljše koordinacije med državami, je pa proti ustanavljanju kakšnih novih institucij. Vodje držav sicer spremljajo tudi zunanji in finančni ministri. V Bruselj sta tako dopotovala tudi zunanji minister Dimitrij Rupel in finančni minister Dušan Mramor.

Tudi o lizbonski strategiji
Na vrhu Evropske unije bo govor tudi o gospodarskih vprašanjih in ponovnem zagonu medvladnih pogajanj o ustavni pogodbi.

V ospredju bo tako tudi izvajanje lizbonske strategije. Po tej naj bi Evropska unija do leta 2010 postala najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu.