Soglasje bodo voditelji skušali doseči na vrhunskem zasedanju v petek in v soboto v Bruslju.

Po pričakovanjih predsednika Evropske komisije Romana Prodija je približno dve tretjini možnosti, da bi ustavo sprejeli do nedelje, poroča Radio Slovenija. Kljub temu da dokument vsebuje kar 500 členov, se bodo pogajali le o omejenem številu vprašanj, ki so po konsenzu o osnutku pogodbe na konvenciji o prihodnosti EU-ja ostala še odprta. Gre za vprašanja o definiciji kvalificirane večine, sestavi Evropske komisije in omembi krščanstva. Glede teh vprašanj so velika nestrinjanja med nekaterimi državami, za potrditev pogodbe pa je treba doseči soglasje o vseh.

Krepitev evropskih obrambnih sposobnosti po italijanskem predlogu predvideva oblikovanje samostojne unijine enote za vojaško načrtovanje. Kot so pojasnili diplomatski viri, naj bi ta enota s sedežem v Bruslju načrtovala in vodila samostojne unijine operacije, do katerih naj bi prišlo v primeru, če se zanje ne bi odločila zveza Nato oziroma jih ne bi prevzelo katero od nacionalnih poveljstev. Italijanski predlog tudi predvideva, da bi EU svojo stalno enoto za načrtovanje imela na vojaškem sedežu Severnoatlantskega zavezništva v belgijskem Monsu.

Rupel optimističen, a ima s sabo "več svežih srajc"
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je izrazil pričakovanje, da bodo voditelji EU-ja soglasje o ustavni pogodbi dosegli konec tega tedna na vrhu v Bruslju. "Nihče noče podaljšanja, to bi bilo najslabše, zato pričakujem, da bo sporazum dosežen," je dejal minister Rupel ob robu zasedanja evropskih voditeljev iz vrst liberalnih strank, ki se ga je udeležil namesto premiera Antona Ropa.

Ali bo soglasje doseženo v roku, do sobote, 13. decembra, zvečer, pa Rupel ni napovedal. "S sabo imam pet ali šest svežih srajc, naš hotel pa je rezerviran do nedelje," je dejal nekoliko v šali. V duhu pričakovanega dogovora pa minister seveda računa tudi na dogovor o dveh najzahtevnejših vprašanjih reforme, ki sta sestava Evropske komisije in definicija kvalificirane večine za sprejemanje odločitev v Svetu EU-ja.

Nato pripravljen na obrambni kompromis
Generalni sekretar Nata George Robertson je izrazil pripravljenost za sprejem kompromisa, ki so ga konec novembra na zasedanju zunanjih ministrov sedanjih in prihodnjih članic Evropske unije v Neaplju glede razprav o evropskem obrambnem sodelovanju predstavile Velika Britanija, Nemčija in Francija. Ob tem pa je navedel tri pogoje, pod katerimi bi pristal na oblikovanje samostojne evropske celice za vojaško načrtovanje, ki bi delovala neodvisno od NATO.

Kot je poudaril Robertson, pri tem nikakor ne sme priti do podvajanja obstoječih zmogljivosti zveze Nato, prav tako ne pristaja na to, da bi imela EU stalno avtonomno vojaško poveljstvo. Robertson še vztraja, da mora Nato za članice ostati prioritetna obrambna organizacija.

Omenjen tristranski predlog med drugim predvideva zametek evropskega generalštaba, ki bi bil sposoben načrtovati in izvajati avtonomne evropske vojaške operacije v misijah, v katerih zveza Nato ne bi sodelovala. Tako naj bi v Bruslju ustanovili manjšo celico za vojaško načrtovanje, častniki iz držav EU-ja pa bi bili stalno navzoči tudi v vrhovnem poveljstvu zavezniških sil za Evropo (Shape) v belgijskem Monsu. "Še bolje bi bilo, če bi lahko bili predstavniki Shape navzoči v celici EU-ja, da bi se tako izognili morebitnimi sumničenjem," je ob tem menil Robertson.

Manj zapleten sistem odločanja
Z ustavno pogodbo naj bi kvalificirana večina postala temeljno načelo sprejemanja odločitev, odpravljen naj bi bil zapleten sistem glasov na državo in uveden sistem dvojne večine. Po novem bo za sprejem odločitev s kvalificirano večino treba dobiti pristanek najmanj polovice držav članic, ki bodo skupaj predstavljale najmanj 60 odstotkov prebivalstva. Temu najbolj nasprotujeta Španija in Poljska, ki se zavzemata za ohranitev sistema iz pogodbe iz Nice, saj jima ta daje večje število glasov, kot bi jima pripadlo glede na velikost. Slovenija kot večina drugih podpira nov predlog.

Tudi o reformi Evropske komisije
Temeljno načelo pri sestavljanju Evropske komisije bo komisarsko mesto na državo članico, vendar pa naj bi imelo glasovalno pravico le 15 članov. To bodo predsednik, podpredsednik, ki bo tudi zunanji minister EU-ja, in 13 komisarjev, ki bodo izbrani po načelu enakopravne rotacije med državami članicami. Temu sistemu, ki bo v veljavo stopil leta 2009, najbolj nasprotujejo majhne in srednje velike države, ki želijo za vse komisarje polno glasovalno pravico tudi po letu 2009. Med državami, ki predlogu nasprotujejo, je tudi Slovenija.

Krščanske korenine v ustavi
Ustavna pogodba naj bi v preambuli poudarila, da združena Evropa gradi na svoji kulturni dediščini, krščanstvo pa naj ne bi bilo posesebej omenjeno. Približno tretjina pogajalskih strani, med njimi predsedujoča Italija, Poljska, Španija in Irska, bi krščanske korenine Evrope rade izrecno zapisale, odločno pa nasprotuje druga skupina držav na čelu s Francijo. Italijansko predsedstvo EU-ja je napovedalo, da bo zapis predložilo, vendar je to potezo zaradi občutljivosti pričakovati šele na srečanju v Bruslju.

Pogovori še o obrambi, proračunu in reviziji ustave
Pogajali se bodo še o skupni obrambni politiki, sprejemanju proračuna, širjenju odločanja s kvalificirano večino in reviziji ustavne pogodbe. Ustavna pogodba naj bi prispevala k še večji obrambni integraciji v EU-ju, saj naj bi uvedla stalno strukturirano sodelovanje in samostojno evropsko vojaško poveljstvo.

Parlamentu ustavna pogodba daje večje pristojnosti pri sprejemanju proračuna. Odločanje s kvalificirano večino naj bi se na več področjih ukinilo, kar odpravlja nacionalni veto, v ustavni pogodbi pa bo opisan tudi postopek za njene morebitne spremembe in revizije.