Izjava, ki jo je poleg drugih državnikov podpisal tudi slovenski premier Janez Janša, poudarja dosedanje uspehe Unije in opredeljuje izzive, ki jo čakajo v prihodnosti, in tako EU-ju daje nov zagon.

"Svobodoljubju narodov Srednje in Vzhodne Evrope dolgujemo zahvalo, da je nenaravna razdeljenost Evrope zdaj dokončno postala preteklost," med drugim piše v besedilu, ki se dotika tudi človekovih pravic, gospodarstva, okolja in vloge EU-ja v svetu.

"V Evropski uniji skupaj živimo in delujemo na edinstven način," je zapisano, a je doseganje kompromisov včasih naporno. "Veliko ciljev ne moremo doseči sami, temveč le skupaj. Evropska unija, države članice in njene regije ter občine si naloge delijo."

Socialna odgvornost in gospodarski uspeh
Kot je že pred vrhom napovedala nemška kanclerka in predsedujoča Evropskemu svetu Angela Merkel, je socialna politika del evropske tradicije in identitete. "Le skupaj bomo lahko tudi v prihodnje obdržali evropski socialni ideal v korist vseh državljank in državljanov Evropske unije. Ta evropski model združuje gospodarski uspeh in socialno odgovornost," se glasi končna formulacija besedila.

EU si v zadnjih letih prizadeva okrepiti svojo vlogo v svetu, kriznih žariščih in interesnih področjih. Zavzemamo se za mirno reševanje sporov po svetu in za to, da ljudje ne bi postali žrtve vojn, terorizma ali nasilja. Evropska unija želi spodbujati svobodo in razvoj v svetu. "Ustaviti želimo revščino, lakoto in bolezni. Pri tem želimo še naprej imeti vodilno vlogo."

Ustava ali poenotenje druge vrste pred letom 2009?
Izjava se konča z nekaj konkretnejšo vizijo prihodnosti pri poenotenju EU-ja, ki je bila z zavrnitvijo predloga ustavne pogodbe v nekaterih članicah okrnjena. "Danes, 50 let po podpisu Rimske pogodbe, smo tako združeni v cilju, da Evropski uniji še pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament leta 2009 zagotovimo nov skupni temelj." Kaj torej čaka Slovenijo med njenim predsedovanjem?