Po besedah irskega zunanjega ministra Briana Cowena bo EU medvladna pogajanja o prihodnji ustavni pogodbi formalno znova začel 17. maja v Bruslju na ravni zunanjih ministrov.

Po potrebi bo nato sklican nov pogajalski krog 24. maja, dokončen dogovor pa naj bi se zgodil 17. junija v Bruslju. Irski načrt, ki ga je Cowen predstavil na razširjenem zasedanju zunanjih ministrov v Luksemburgu, je pozdravil tudi slovenski minister Dimitrij Rupel, "saj Slovenija podpira sprejetje ustave v juniju".

Vse novinke pripravljene na vstop v EU
Na zasedanju so zunanji ministri med drugim obravnavali tudi poročilo komisarja za širitev, Güntherja Verheugena, o pripravljenosti novink na vstop v Unijo. Poročilo je pozitivno, saj so vse pristopnice pripravljene na vstop 1. maja, zato uvedba varovalnih ukrepov, kot jih za primer motenj na notranjem trgu predvideva pristopna pogodba, ni nikjer potrebna.

Verheugen je ob predstavitvi poročila dejal, da je Evropska komisija morala posebno pozornost v preteklih mesecih posvečati varni prehrani, kjer pa so novinke okrepile napore in dosegle zadovoljivo raven pripravljenosti. "Komisija ocenjuje, da bodo nove članice zakonodajo o varni prehrani izvajale zadovoljivo, zato s 1. majem uvedba varovalk, kot je bilo v določeni fazi celo predvideno, ni potrebna."

EU bo še naprej bedel nad vsemi članicami
Komisar je opozoril, da če se bo potreba po varovalnih ukrepih pojavila v prihodnosti, se ne bomo obotavljali. "Varovalke lahko EU uvede do tri leta po širitvi in če bomo zaznali resne težave, bomo možnost izkoristili." Nadalje je komisar napovedal, da Evropska komisija svojih prizadevanj ne bo končala, kajti inšpekcije EU-ja bodo tudi vnaprej pregledovale izvajanje pravnega reda "na terenu", kot je veljavna praksa v sedanji petnajsterici.

Sicer pa je Verheugen v svojem zadnjem širitvenem poročilu na kratko preletel zgodovino procesa, ki je povezavo pripeljal pred največje povečanje števila članic v zgodovini in dejal: "Političnega pomena te širitve za Evropo in njene ljudi ne gre podcenjevati - odločno se približujemo skupnemu cilju, ki je svobodna, demokratična in mirna Evropa."

Združitev Cipra ostaja cilj Evropske unije
Günther Verheugen je ob tem omenil še sobotni referendum o združitvi grškega in turškega dela Cipra. Zagotovil je, da združitev kljub propadu referenduma ostaja jasen političen cilj Evropske unije. "Ne vem, kdaj se bo zgodila, če se bo. A ne vdajamo se v usodo in storili bomo vse, da bomo zbližali obe skupnosti na otoku." Ob tem je zavrnil možnost, da bi EU Severni Ciper priznal kot samostojno državo. "S turškim, severnim Ciprom želimo sodelovati, a sodelovanje ne pomeni mednarodnega priznanja. Tudi brez priznanja je možno sodelovanje."

Slovenija se pridružuje stališču Unije
Obžalovanje ob propadu referenduma je na zasedanju izrazil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Ob tem je povedal, da Slovenija v celoti podpira stališče, ki ga je o Cipru zavzel EU.