Pravi, da je zadovoljen z dosežki vrha EU-ja in tako kot državni sekretar Službe vlade za evropske zadeve Janez Lenarčič, s katerim smo intervju naredili pred vrhom Unije, ne vidi potrebe po večji transparentnosti pri oblikovanju nove pogodbe. Nemškega veleposlanika pa smo na koncu povprašali tudi o odmevni aferi Sova.

Vrha EU-ja je konec. Kdaj bo torej EU dobil ustavo, saj to vse bolj postaja tabu tema, ki se je vsi skušajo izogniti?
Nismo se je ravno skušali izogniti, vendar pa v bližnji prihodnosti ne bomo dobili ustave. Na dveh referendumih so državljani dveh držav izrazili tudi strah, da bomo dobili »superdržavo«. Zaradi teh, pa tudi drugih zadržkov, zdaj ne bomo dobili ustave, ampak reformno pogodbo. To pomeni, da smo vzeli nekaj stvari ven, kot so na primer ustava in simboli EU-ja, vseeno pa razlika ni velika, saj glavna substanca pogodbe ostaja ista. Ostajajo druge pomembne pridobitve, kot je skupno predsedovanje, dobili smo skupnega predstavnika za zunanjo politiko, ponovno smo potrdili načelo subsidiarnosti, s tem pa smo tudi zmanjšali občutek, da se ustvarja ta »superdržava«.

Kritiki pravijo, da bo ta pogodba le podaljšala krizo odločanja v EU-ju, ki je nastala s pogodbo iz Nice in nato širitvijo leta 2004, kaj menite o tem?
S tem se ne morem strinjati, saj jedro, predvsem kar se tiče institucionalnih razmerij, ostaja isto, kot je bilo zapisano v ustavni pogodbi. S posredovanjem Poljske je bil sicer sklenjen kompromis glede dvojne večine, vendar se vedno ne odloča tako, pa tudi težko je pričakovati, da se bodo države odločile, da bi stopili nazaj na pravila pogodbe iz Nice. Torej v večini primerov bomo šli naprej z novimi pravili in postopki.

Poljska se je izkazala za najtrši oreh pri pogajanjih, se je tudi vam zdelo tako?
Seveda, Poljska je imela zelo trdno stališče glede določenih zadev, vendar so imeli to tudi drugi pri drugih vprašanjih, na primer Velika Britanija ali Francija, a se je zdelo navzven, da je bil kompromis lažje dosegljiv. Če gledamo časovno, pa imate prav, saj so pogajanja s Poljsko stranjo zahtevala največ časa.

Poljski voditelji so očitali, da so dali svoj maksimum, medtem ko ga drugi niso, obenem pa so grozili z vetom, ki ga naposled ni bilo. Se vam zdijo te obtožbe upravičene?
Seveda so po njihovem mnenju dali svoj maksimum, a menim, da so ga dali tudi drugi, saj je le tako mogoč kompromis.

Menite, da bo pogodba podpisana v Sloveniji, ali si bo Francija, ki predseduje za Slovenijo, ta pomembni trenutek prihranila zase?
Že iz sebičnih razlogov bi si želel, da bi jo podpisali v Sloveniji, saj bi imel priložnost sodelovati pri tem dogodku. Poleg tega mislim, da za Slovenijo dela tudi časovni potek dogodkov, saj naj bi Portugalska dokončala delo do konca leta, Slovenija pa bi nato dobila podpis. Gre tudi za to, da bo nato potreben še čas za ratifikacijo, vse pa mora biti končano do leta 2009. Torej, čim prej, toliko bolje in ravno zato ima Ljubljana dobre možnosti.

Pri nastajanju pogodbe so se pojavljale kritike o netransparentnem nastajanju pogodbe, se vam ne zdi, da bi lažje pridobili zaupanje državljank in državljanov EU-ja z bolj odprtim pristopom?
Ena izmed prednostnih nalog našega predsedovanja je bila tudi pridobitev zaupanja državljank in državljanov EU-ja. Kar se tiče nove pogodbe, pa je, denimo, tudi nemška opozicija kritizirala ta način, češ da je šlo za kabinetno oblikovanje politike kot v 19. stoletju. Sam menim, da je bila glede na razpoložljiv čas to edina možnost, da pridemo do nove pogodbe, torej s kratkimi usklajevanji, s katerimi smo zgladili nasprotja pred vrhom. Večja odprtost oziroma javnost postopkov bi to onemogočila.

Slovenija je vseskozi poudarjala svojo prožnost pri pogajanjih in to zahtevala tudi od drugih. Ali so bile kakšne točke, ki so bile sporne za našo državo, saj nam naša vlada tega ni neposredno pojasnila?
Ne da bi vedel. Ravno nasprotno, čestital bi premierju Janezu Janši za pomoč, da so se stvari uredile. To je bilo očitno tudi v slovenskem interesu, da se med svojim predsedovanjem ne bi ukvarjala tudi s tem vprašanjem.

Obstajajo pobude za panevropski referendum o novi pogodbi. Ali podpirate to idejo?
Ne vidim razloga za to. Vlade so po dolgih prizadevanjih končno dosegle kompromis. Referendum je lahko zelo tvegan. So države, kjer referendum sploh ni predviden, denimo v Nemčiji je pravno skoraj nemogoče izvedljiv, so pa spet druge države, denimo na Irskem, kjer pa bodo referendum morali izvesti. Pri referendumu bi bilo problematično tudi to, kako bi zastavili vprašanje. Z negativnim izidom bi lahko zavrnili tudi tiste stvari, ki bi jih radi v vsakem primeru obdržali. Po vsem tem opravljenem delu to ni smiselno.

Nemško predsedovanje je dalo rezultate, nazadnje dogovor o novi pogodbi, kaj bi lahko še poudarili?
Denimo mobilno gostovanje v tujini (roaming) je zelo pomemben dosežek. Tudi znižanje provizij za plačilni promet v tujini se mi zdi dober dsežek. Izboljšane so tudi pravice uporabnikov, pomemben je dogovor o podnebnih spremembah in energiji. Pri tem nam je uspel prodor na spomladanskem vrhu, obenem pa je to tudi podlaga za delovanje na svetovni ravni. S tem se bo morala ukvarjati tudi Slovenija med svojim predsedovanjem.

Kako poteka sodelovanje med Nemčijo in Slovenijo za predsedovanje EU-ju, ste kje pričakovali boljšo komunikacijo?
Sodelovanje se je začelo že pred časom. Odkar sem veleposlanik v Sloveniji, se je zvrstilo že kar nekaj visokih obiskov, kjer smo usklajevali svoja videnja. To se bo nadaljevalo še v prihodnosti. Sodelovanje je dobro in ne vidim področij, kjer bi bila komunikacija slaba. Sodelovanje se bo med predsedovanjem Slovenije še okrepilo. Med predsedovanjem bomo poslali svoje strokovnjake, ki bodo pomagali Sloveniji pri vodenju EU-ja, to pa bodo storile tudi druge države.

Zadnje vprašanje se bo nanašalo bolj na notranjo politiko. V zvezi z afero Sova se je pojavljalo tudi ime BND-ja, nemške obveščevalne agencije. Kako komentirate to razkritje in uhajanje podatkov iz naše obveščevalne službe?
Tega ne bom komentiral. Ni moja vloga, da komentiram notranjepolitične zadeve Slovenije ali kakršne koli podatke, ki so se o tej zadevi pojavili v medijih.

Mitja Kandare