Iz poročila, ki ga je komisija uradno predstavila, izhaja, da se strah o množičnem vdoru delovne sile iz novih članic EU-ja ni uresničil. Velika Britanija, Irska in Švedska, ki začasnih omejitev pretoka delovne sile niso uvedle, uživajo vse koristi odprtega trga, še poudarja komisija.

Nasprotno pa v drugih starih članicah, ki so uvedle stroge omejitve, delavci iz novink delajo na črno in poniknejo v sivo ekonomijo. Komisar za trgovino Peter Mandelson je za omenjene države dejal, da z "nagibanjem stran od odprtosti in težnji proti populizmu" zadržujejo evropsko gospodarstvo.

Za sprostitev tudi Slovenija
Za sprostitev omejitev se zavzema tudi Slovenija, ki meni, da gre za eno temeljnih svoboščin skupnega trga. Od vstopa v EU se je po podatkih ministrstva za delo na Irskem zaposlilo 64 slovenskih državljanov, v Veliki Britaniji pa 258.

Stare članice imajo pravico še 7 let po širitvi EU-ja uveljavljati omejitve pri prostem pretoku delavcev. Obdobje je razdeljeno na tri faze, dve plus tri plus dve leti.

Ob preteku dvoletnega obdobja se morajo članice do konca aprila letos odločiti, ali bodo omejitve obdržale ali ne. Odločitev o morebitnem odprtju trgov je v pristojnosti držav članic.

Nemčija in Avstrija bosta še omejevali
O sprostitvi trga dela resno razmišljajo Danska, Finska, Grčija, Nizozemska, Portugalska in Španija, medtem ko sta Nemčija in Avstrija že nakazali nadaljnje omejevanje dostopa tujih delavcev do svojih nacionalnih trgov dela.