Pogovori v koaliciji še niso končani, po besedah Sanaderja pa sta "HDZ in HSS (Hrvaška kmečka stranka) na isti liniji, ta pa je zaščita nacionalnih interesov. V tem trenutku je treba pogledati le, kaj je večji nacionalni interes."

Prav prvak HSS-ja Josip Friščić je med najbolj odločnimi zagovorniki polne uveljavitve ERC-ja. Nedavno je namreč izjavil, da ne verjame, da bi bil kdor koli pripravljen odstopiti (od uveljavitve ERC-ja) ali "trgovati z našim ozemljem, zato da bi jutri pospešil neki proces" in zanikal izjave nekaterih drugih vidnih članov stranke, da bo tudi HSS izbral EU pred ERC-jem.

Se bo Hrvaška odločila, da bo EU izvzet iz ERC-ja?
Predsednica odbora za spremljanje pogajanj z EU-jem Vesna Pusić iz opozicijskega HNS-ja je povedala, da je premier članom odbora predstavil stališča in izjavil, da "obstaja naklonjenost temu, da ERC ostane v veljavi, vendar se ne bo izvajal za članice EU-ja".

Sanader: ERC ali EU
Sanader se bo v torek srečal še s prvaki drugih parlamentarnih strank. Dejal je, da se bodo pogovarjali o stališčih do krize, "ki je ni mogoče zanikati in ki se kaže v izbiri med EU-jem in ERC-jem". Sabor bo o ERC-ju razpravljal v sredo, v četrtek pa naj bi se Sanader na srečanju voditeljev iz vrst Evropske ljudske stranke pogovarjal o hrvaških predlogih za izhod iz krize.

Sanader mora prepričati koalicijo
Stališče EU-ja je jasno: Hrvaška naj ne uveljavlja nobene komponente ekološke-ribolovne cone, zato je edina možnost, da sabor prekliče sklep iz decembra 2006. Sanader pa za to potrebuje podporo koalicije.

Znaki hrvaškega popuščanja
Hrvaško popuščanje je bilo mogoče zaslutiti že iz izjav premierja Sanaderja, da v HDZ-ju ni dvoma o tem, kaj je pomembnejše za Hrvaško, ERC ali EU, vendar pa ni želel povedati, katero možnost so izbrali. Kljub temu je očitno, da je HDZ glede tega že sprejel odločitev.

Vendar bo Sanader, da bi ohranil enotnost koalicije, moral prepričati koalicijskega partnerja. Podporo mu je obljubila opozicija, viri blizu hrvaške vlade pa naj bi dejali, da bo Hrvaška z zamrznitvijo ERC-ja počakala do sestanka Sanaderja s slovenskim in italijanskim kolegom v Bruslju, a si napredka ne obeta. Hrvaška naj bi bila tako pred točko, ko bo morala izbrati med EU-jem in ERC-jem, in naj bi, po besedah istega vira, bila pripravljena zamrzniti ERC vsaj do vstopa Hrvaške v povezavo.

Friščić: Odložitev ERC-ja ne bo pospešila pogajanj z EU-jem
Podpredsednik hrvaškega sabora in predsednik Hrvaške kmečke stranke Josip Friščić pa je izjavil, da ne verjame, da bo odložitev uveljavitve ERC-ja pospešila pristopna pogajanja z Unijo, saj naj bi bila v ozadju spora s Slovenijo predvsem nerešena vprašanja glede medsebojne meje.

Ollie Rehn prepričan, da je lahko problem z ERC-jem rešen kmalu
Evropski komisar za širitev Ollie Rehn je v Bruslju izrazil prepričanje, da je lahko vprašanje ERC-ja rešeno kmalu in v skladu z evropskim duhom. Srečanje s hrvaškim premierjem in vlado v sredo in četrtek je označil kot dobro, pri čemer naj bi v novi vladi obstajal nov zagon za pospešitev reform.

Tudi slovenski zunanji minister in predsedujoči zunanjim ministrom EU-ja Dimitrij Rupel je poudaril, da do zdaj ni bilo nikakršnih ovir pri pogajanjih s Hrvaško, pri čemer naj bi le obstajala napoved, da bi se ovire pojavile, če Hrvaška ne bi suspednirala ERC-ja.

Slovenski odziv zadržan
V kabinetu slovenskega predsednika vlade bodo najprej počakali, da bo odpoved cone dobila potrditev tudi v saboru. Predsednik SD-ja Borut Pahor pa je dejal, da če bo do takšne odločitve tudi dejansko prišlo, bi to pomenilo zmago tistih, ki so si prizadevali, da se hrvaško politiko enkrat udari po prstih zaradi njenih enostranskih dejanj.

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič pa je dejal, da gre za zvito potezo, saj bo ERC veljal, Hrvaška pa naj bi ga uporabila po potrebi. Njegov obstoj naj bi vplival na meje v Piranskem zalivu, s čimer bi škodovali Sloveniji.