Iz evropskega sklada za zaposlovanje mladih si je Slovenija od razpoložljivih osem milijard evrov izborila devet milijonov evrov. Čas za prijavo projektov je do konca leta.
"Izjemno sem vesela, da smo uspeli zagotoviti ta sredstva tudi revnejši slovenski regiji, vzhodni Sloveniji, ki po prvotnem predlogu do njih ni bila upravičena," je poudarila predsednica vlade Alenka Bratušek ter se zahvalila slovenskim diplomatom in pogajalcem, ki so si za to prizadevali.

Naslednji večletni finančni okvir Evropske unije bo tako za zaposlovanje mladih namenil kar dve milijardi evrov več, kot je bilo sprva načrtovano. Voditelji so namreč na februarski dogovor o naslednjem proračunskem obdobju (2014-2016), ki je predvideval šest milijard evrov, dodali možnost prožnosti porabe evropskega denarja, ki lahko - v dogovoru z Evropskim parlamentom - za brezposelne mlade dejansko nameni še najmanj dodatni dve milijardi, je pojasnil Van Rompuy. Porabljanje sredstev iz sklada za zaposlovanje mladih bo osredinjeno na leti 2014 in 2015.

Države članice bodo tako pospešile priprave shem jamstev za mlade. Mlajši od 25 let naj bi v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali končajo formalno izobraževanje, s tem dobili zagotovljeno kakovostno zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Sredstva bodo namenjena tistim regijam, kjer je bila brezposelnost mladih v letu 2012 več kot 25-odstotna.
Financiranje malih in srednjih podjetij
Druga ključna tema tokratne razprave je bilo financiranje gospodarstva, predvsem malih in srednjih podjetij, ki so največji delodajalci, a imajo največje težave zaradi kreditnega krča, je izpostavil predsednik Evropskega sveta.

Da bi rešila ta problem, bo Unija še bolj aktivirala Evropsko investicijsko banko, tako da bo mogoče njeno nedavno krepitev z desetimi milijardami evrov čim bolje izkoristiti za pomoč malim in srednjim podjetjem, je pojasnil.

Vrh je danes tudi potrdil priporočila za proračunsko in reformno ukrepanje članic, ki jih je Evropska komisija objavila 29. maja. Šef komisije Jose Manuel Barroso je ob tem vnovič pozval članice, naj pospešijo izvajanje reform.

Slovenija je dobila iz Bruslja devet priporočil. Ključni sta opozorili glede sanacije bančnega sistema in privatizacije, druga priporočila pa se nanašajo na krepitev stabilnosti javnih financ ter nadaljnje reforme trga dela, pokojninskega sistema, sodstva in poslovnega okolja.