Komisija je predlog o tej izjemno občutljivi temi posredovala na zadnji dan prejšnjega leta, poleg tega pa je pricurljal v medije, kar je sprožilo precej kritik.

Predlog delegiranega akta o obravnavi jedrske energije in plina dopolnjuje obstoječi okvir taksonomije, sistema označevanja trajnostnih naložb, ki je pomemben vodnik za vlagatelje. Določa merila za obravnavo jedrske energije in zemeljskega plina kot trajnostne gospodarske dejavnosti.

Gradnja novih jedrskih elektrarn bi bila, denimo, priznana kot zelena z dovoljenjem, izdanim do leta 2045. Predlog navaja tudi stroge pogoje za naložbe v plin z oznako zeleno, ki so povezani s količino izpustov ogljikovega dioksida.

Komisija naj bi besedilo dopolnjenega delegiranega akta objavila do konca meseca. Predlog bo nato predložila Svetu EU-ja in Evropskemu parlamentu, ki bosta imela štiri mesece za proučitev. Zaprosita pa lahko še za dodatna dva meseca.

Svet EU-ja in parlament lahko predlog zavrneta

Svet, v okviru katerega odločajo članice Unije, lahko predlog zavrne z obrnjeno kvalificirano večino. To pomeni, da mora delegiranemu aktu nasprotovati najmanj 72 odstotkov članic oziroma vsaj 20 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU-ja.

Evropski parlament pa ga lahko zavrne z navadno večino, ki jo predstavlja najmanj 353 poslancev na plenarnem zasedanju.

Nemčija, Avstrija, Luksemburg proti

Predlogu Evropske komisije sicer nasprotujejo Nemčija, Luksemburg in Avstrija. Avstrija je napovedala, da je pripravljena akt, če bosta jedrska energija in plin obveljala za zeleni naložbi, pripravljena izpodbijati na Sodišču EU-ja. Več držav na čelu s Francijo medtem vključitev jedrske energije med zelene naložbe zagovarja, naklonjena ji je tudi Slovenija.