Dolgo pričakovani predlog Evropske komisije je naletel na številne ostre kritike, je poročal dopisnik iz Bruslja Igor Jurič. Najprej zato, ker ga je komisija članicam poslala na silvestrovo in po mnenju kritikov zato, da ga javnost čim manj opazi on bo tako komisija imela vsaj malo miru. Še ostrejše pa so kritike vsebine predloga.

Okoljevarstveniki pa tudi kar nekaj članic Unije se nikakor ne strinjajo s komisijo, da se, sicer pod strogimi pogoji, jedrski energiji in zemeljskemu plinu prehodno prizna status zelene energije. Unija namreč želi v prihodnje predvsem spodbuditi zasebne vlagatelje, da bi pospešeno financirali zeleni prehod EU-ja v ogljično nevtralnost do leta 2050. Tabor kritikov Evropske komisije je močan, saj so v njem Španija, Luksemburg, Nemčija in Avstrija, ki celo grozi s tožbo komisije, če bo obveljal predstavljeni predlog.

Na drugi strani pa so predvsem vzhodnoevropske članice Unije in Francija pa tudi Slovenija, ki že dlje časa poudarjajo, da pravičnega podnebnega prehoda ni brez jedrske energije in zemeljskega plina.

Kljub kritikam bodo članice Unije predlog komisije zelo verjetno sprejele, saj je slišati, da se bo Nemčija vzdržala. Za zavrnitev bi bila namreč potrebna okrepljena kvalificirana večina, ki bi v tem primeru pomenila vsaj 20 članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva Unije.

Večja je verjetnost, da bi predlog zavrnil Evropski parlament, ki to lahko stori z navadno večino glasov. Vse bo sicer jasno nekje do sredine leta, ko se morajo končati vsi postopki sprejemanja delegiranega akta, je še poročal Jurič.

Slovenija je namero o ohranitvi jedrske elektrarne in gradnjo novega bloka zapisala v Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki je bil sprejet februarja 2020. Slovenija je sicer na lestvici deleža elektrike, pridobljene iz jedrske energije, na visokem 6. mestu, je v Odmevih poročal Boštjan Veselič Golob.

Vrtovec: Vsi smo proti vsem. Hkrati pa elektriko potrebujemo.

Po besedah ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca so med slovenskim predsedovanjem na dnevni red energetskih ministrov oktobra v Luksemburgu vrnili temo jedrske možnosti. "Vsaka država članica poskrbi za lasten energetski miks. Tukaj smo države članice, ki prepoznavamo jedrsko energijo kot del dolgoročne rešitve za podnebno nevtralnost, za zeleni prehod. Smo že septembra podpisale posebno pismo podpore jedrski opciji. S to energetsko krizo vedno več držav članic prepoznava, da je jedrska opcija tista, ki prinaša rešitev, če želimo biti energetsko neodvisni. V tem hipu imamo velike nasprotnike jedrske opcije le v dveh državah članicah," je dejal v pogovoru v Odmevih.

Cilj Slovenije po ministrovih besedah je, da "bomo glede na vse večje potrebe po električni energiji imeli tudi vse večje proizvodne zmogljivosti energije. Samo z obnovljivimi viri energije to ne bo mogoče. Mi imamo težave z umeščanjem vetrnic, z umeščanjem hidroelektrarne na spodnji Savi. Povsod imamo težave. Vsi smo proti vsem. Hkrati pa elektriko potrebujemo."

Ob tem je zatrdil, da drugi blok jedrske elektrarne ne bo Teš 6, zato ker so vsi sistemi mnogo bolj regulirani kot pri Tešu in tudi sama naložba je popolnoma drugačna. "Poznamo samo pet tehnologij, ki lahko vzpostavijo tovrstne sisteme, in so tudi same države, ki ponujajo te tehnologije, izredno vpete v te sisteme in tukaj je veliko več regulatorjev kot pri enem Tešu."