Ob tem so se tudi strinjali, da se bo večina odločitev na tem področju v prihodnje sprejemala s kvalificirano večino in ne več s soglasjem. Izjema je le področje zakonitega priseljevanja, kjer se pravica veta na zahtevo nekaterih članic ohranja.

Na srečanju so med drugim začrtali smernice za reformo Lizbonske strategije, po kateri naj bi EU do leta 2010 postalo najbolj konkurenčno na znanju temelječe gospodarstvo v svetovnem merilu.

Posvetili so se tudi zunanjepolitičnim temam, predvsem odnosom z ZDA in razmeram na Bližnjem vzhodu, kar je zaznamovala huda bolezen palestinskega voditelja Jaserja Arafata.

Premier Anton Rop, ki se vrha zadnjič udeležuje v svoji sedanji vlogi je o sprejetju haaškega programa povedal, da odraža stopnjo kompromisa, ki jo je ta hip v EU-ju mogoče doseči.