Zahodni Balkan je geografsko del Evrope, delili bomo skupno prihodnost - to je ključno politično sporočilo, je ob predstavitvi nove strategije poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini.

Če je bila širitev EU-ja dolgo v senci finančne in migracijske krize ter brexita, pa se je konec lanskega leta znova začela vračati v ospredje pozornosti. Zato je notranje utrjena Evropska unija ob prehodu iz kriznega v običajno delovanje začela poudarjati, da bo to leto okno priložnosti za Zahodni Balkan.

Za nekatere diplomatske vire je nova strategija kot "popravni izpit" za Unijo, ki je le spoznala, da je potreben bolj proaktiven pristop, saj se na območju krepijo vplivi Rusije, Kitajske in Turčije. Ta regija je tudi ključna pri spoprijemanju z migracijskimi izzivi in geostrateško pomembna za EU, ki si ne želi nestabilne soseščine.

Z novo strategijo EU potrjuje, da evropska perspektiva velja za vseh šest držav na Zahodnem Balkanu: Črno goro, Srbijo, Makedonijo, Albanijo, BiH in Kosovo, ki so sicer na različnih postajah na poti v Unijo, pri čemer sta najdlje Črna gora in Srbija, ki sta že v pristopnih pogajanjih.

Črna gora in Srbija najbližje
Strategija omenja letnico 2025 kot perspektivo za prihodnjo širitev, a Evropska komisija poudarja, da se to ne sme razumeti kot rok. Ta letnica se sicer nanaša na Črno goro in Srbijo, ki se omenjata kot vodilni v širitvenem procesu.

Zaradi izkušnje z mejnim sporom med Slovenijo in Hrvaško strategija vključuje tudi sporočilo, da EU v prihodnje ne bo uvažal dvostranskih sporov držav na območju.

"Vse države se morajo nedvoumno zavezati, z besedo in dejanji, da bodo premostile zapuščino preteklosti z doseganjem sprave in reševanjem odprtih vprašanj, zlasti sporov o meji, precej pred pristopom k EU-ju," je poudarjeno v strategiji.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ob tem opozarja na odgovornost Slovenije in Hrvaške v povezavi s širitvenim procesom. Nekateri neuradni viri celo menijo, da lahko spor Slovenije in Hrvaške, če ne bo rešen zelo kmalu, uniči celoten proces.

EU v novi širitveni strategiji opredeljuje niz pobud v pomoč regiji pri uresničevanju reform za izboljšanje konkurenčnosti in povezljivosti, regionalnega sodelovanja in dobrososedskih odnosov, sprave in vladavine prava, ki ostajajo ključne prednostne naloge za regijo.

Srbija in Črna gora zadovoljni
V odzivu na strategijo je srbska premierka Ana Brnabić dejala, da je Evropa dala Srbiji priložnost, ki jo je potrebno izkoristiti. Po njenih besedah je Evropska komisija v omenjeni strategiji Srbijo prepoznala kot vodilno v regiji, zaradi česar bo ta država še hitreje izpolnjevala kriterije in reforme, regionalno sodelovanje pa bo še naprej prednostna naloga Beograda.

Srbska ministrica za evropske integracije Jadranka Joksimović je širitveno strategijo označila za "eno od najmočnejših sporočil", ki jih je prejela Srbija, odkar je krenila na pot evropskih integracij. Hkrati je opozorila, da bo "potrebno storiti še veliko" za izpolnitev kriterijev za vstop v povezavo.

Odzval se je tudi črnogorski premier Duško Marković, ki je strategijo ocenil kot pozitiven signal. Poudaril je, da bo Črna gora morda pripravljena za vstop v EU še pred letom 2025. "Zagotovo je to pozitiven in potreben signal, ki regiji kaže, da je evropska prihodnost živa. Danes smo dobili sporočilo, ki je kompleksno, kot je pridružitveni proces, a je jasno, bomo del EU-ja," je še dejal.

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je pozdravilo tako objavo nove širitvene strategije EU-ja kot tudi dejstvo, da širitvena strategija vključuje vse države regije, podaja močna politična sporočila ter ob poudarjenem pričakovanju izpolnjenih kriterijev, izpostavlja tudi konkretne korake možnega napredka.

Ob tem je MZZ tudi izrazil zadovoljstvo, da je k strategiji s posredovanjem svojih pričakovanj vsebinsko prispevala tudi Slovenija, saj med drugim dokument vsebuje tudi poudarke, ki so bili usklajeni na zasedanju ministrov za zunanje zadeve držav procesa Brdo-Brioni lanskega junija na Brdu pri Kranju.