Evropska unija je namreč pripravljena sprejeti le tiste zapornike, ki bodo pripravljeni na izpustitev in ki imajo neovrgljive razloge, da se ne morejo vrniti v državo izvora. Prav tako bo EU pripravljen sprejeti osumljence, ki so izrazili željo, da bi jih sprejela država članica ali država schengenskega prostora, torej tudi Norveška, Islandija in Švica.

Države bodo o številu zapornikov odločale same
Notranji ministri Evropske unije so v Luksemburgu dosegli dogovor o načinu izmenjave informacij o zapornikih iz Guantanama na Kubi. Tako se bo lahko vsaka članica EU-ja skladno z nacionalno zakonodajo odločila, ali bo sprejela zapornike in koliko jih bo sprejela.

Če bo država članica sprejela zapornika, bo morala o tem ustrezno obvestiti tudi druge članice EU-ja in schengenskega prostora, saj se lahko 'tretji' državljani v schengenskem prostoru gibljejo neovirano, ko enkrat vstopijo v eno izmed njegovih članic.

Članice bodo lahko zahtevale zaupne podatke
Dogovor državam članicam tudi dopušča možnost, da za zaščito svoje varnosti sprejmejo ukrepe, ki lahko začasno vplivajo na svobodno gibanje teh oseb skladno s schengenskim pravnim redom in z nacionalno zakonodajo. Prav tako bo lahko država članica od ZDA zahtevala in pridobila vse razpoložljive, tudi zaupne podatke o osebi. Te bo lahko delila tudi z drugimi državami članicami EU-ja in s članicami schengenskega prostora.

Nad idejo niso navdušene vse članice
Nekatere države, na primer Avstrija in Italija, so do zdaj odločno nakazale, da so proti sprejemu nekdanjih zapornikov. Portugalska je nakazala, da jih bo sprejela. Irska je danes po navedbah virov v Luksemburgu povedala, da je z ZDA v stiku glede morebitnega sprejema.

Kresalova ni posredovala
Pri dosegu dogovora o načinu izmenjave informacij o zapornikih iz Guantanama v Luksemburgu je bila navzoča tudi notranja ministrica Katarina Kresal, ki v razpravi ni posredovala. Ob robu zasedanja je pojasnila, da bo Slovenija, če bi bila nanjo naslovljena prošnja posameznega zapornika za sprejem, glede na obstoječo zakonodajo o vsaki posamezni prošnji morala odločati posebej - torej od primera do primera.

EU in ZDA naj bi v prihodnjih tednih sprejeli tudi skupno izjavo o sprejemu nekdanjih zapornikov iz Guantanama na Kubi, ki je začel delovati leta 2002, pri čemer je po navedbah virov v Luksemburgu še pričakovati zaplete.

K. Š.