Zaslišanje posameznega kandidata pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta traja približno tri ure. Poleg pristojnega odbora za zunanje zadeve (Afet) so kot povabljeni na zaslišanju slovenske komisarske kandidatke Marte Kos prisotni še člani odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe) in odbora za ustavne zadeve (Afco) ter člani pododbora Afeta, ki je pristojen za človekove pravice (Droi).

Slovenska kandidatka je člane odborov nagovorila v slovenščini, angleščini in nemščini. V 15-minutnem uvodnem nagovoru je na kratko povzela svojo karierno pot, ki je vključevala delo novinarke in dopisnice ter nato slovenske veleposlanice v Nemčiji, Latviji, Švici in Liechtensteinu. "Živimo v času globokih sprememb. Svetovno ravnovesje moči se hitro spreminja in postavlja pod vprašaj naše demokratične vrednote in institucije. Avtoritarni režimi želijo propad Evrope, ruska vojna proti Ukrajini pa nas jasno spominja na bistveno vlogo EU-ja – ne le pri spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka, temveč tudi kot ključno varovalo pred tiranijo in promotor miru," je dejala. Poudarila je, da je moralna dolžnost EU-ja, da je najmočnejši možni partner in zaveznik ukrajinskega naroda. "Podpirati Ukrajino in se upirati ruski agresiji je zame absolutna prednostna naloga politično, gospodarsko, finančno, z uporabo vseh orodij EU-ja," je dejala.

Kos je izpostavila, je večja EU bolj kot kdaj koli prej strateška nujnost. "Večja EU z izvedbo reform pomeni tudi močnejši glas na mednarodni in globalni ravni, gospodarski in družbeni napredek pa bo koristil tudi Evropejcem v trenutnih in prihodnjih državah članicah. To pomeni tudi stabilnejšo, varnejšo EU v vedno bolj negotovem svetu," je izpostavila. Če bo potrjena kot evropska komisarka, pristojna za širitev, Marta Kos napoveduje, da si bo z vsemi močmi prizadevala za to, da bodo prihodnje članice pripravljene na pristop. "Jasno je, da je pristop k EU-ju maraton, ne pa tek na kratke razdalje," je poudarila. Dodala je, da bodo sprejete le tiste kandidatke za članstvo, ki se bodo aktivno zavezale k spoštovanju "DNK-ja Evropske unije", predvsem njenih vrednot, demokracije in načela pravne države.

Uvodnemu nagovoru sledijo vprašanja evropskih poslank in poslancev. Prisotnih je tudi pet slovenskih evroposlancev, ki so sicer nadomestni člani pristojnega odbora – Milan Zver (EPP/SDS), Matej Tonin (EPP/NSi), Matjaž Nemec (S&D/SD), Marjan Šarec (Renew/Svoboda) in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna). Vsi bodo dobili priložnost, da kandidatki zastavijo ustno vprašanje. Evroposlanca SDS-a in NSi-ja sicer kandidature Marte Kos ne podpirata, Nemec, Šarec in Prebilič pa menijo, da je slovenska kandidatka ustrezna za komisarsko mesto in da ne bi smela imeti težav s podporo.

Prve informacije o uspešnosti kandidatke bodo znane po sestanku članov

Za uspešno opravljeno zaslišanje morajo sicer kandidatko oz. kandidata podpreti koordinatorji skupin, ki imajo skupaj najmanj dve tretjini članov. Marto Kos bodo morale torej podpreti skupine, ki imajo skupaj 51 od 79 članov odbora za zunanje zadeve. Po zaslišanju bodo imeli člani odbora približno eno uro časa za posvetovanja znotraj svojih političnih skupin, njihovi predstavniki pa se bodo nato skupaj s predsednikom odbora sestali za zaprtimi vrati in ocenili kandidatko. Kot je za Radio Slovenija poročal bruseljski dopisnik RTV Slovenija Igor Jurič, bodo tako neuradne informacije o tem, kako so poslanci ocenili nastop Marte Kos, znane že kakšno uro ali dve po koncu zaslišanja.

Če kandidat ne zbere zadostne podpore, mu lahko odbor pošlje dodatna vprašanja ali pa ga pozove na dodatno zaslišanje. To se je v letošnjem sklopu predstavitev kandidatov doslej zgodilo po zaslišanju madžarskega kandidata za evropskega komisarja za zdravstvo in dobrobit živali Oliverja Varhely, ki bo prejel dodatna pisna vprašanja.

Če tudi nato kandidat ne zbere dvotretjinske podpore, o njem glasujejo vsi člani pristojnega odbora oziroma odborov. Za potrditev je v tem primeru potrebna navadna večina. Od leta 2004 je parlament pri vsakem sestavljanju komisije zavrnil vsaj enega kandidata, leta 2014 je na zaslišanju padla tudi slovenska kandidatka Alenka Bratušek. Po zaslišanju vseh komisarskih kandidatov bo moral Evropski parlament celotno komisijo potrditi še na plenarnem zasedanju.

Stališča do vojne v Ukrajini, spoštovanje vladavine prava in očitki iz preteklosti

Pričakovati je, da bodo evroposlanci na zaslišanju nekdanji slovenski diplomatki zastavljali tudi vprašanja, s katerimi se je spopadala že na zaslišanju pred odborom za zunanje zadeve slovenskega državnega zbora – med drugim o domnevnih pritiskih na podrejene na veleposlaništvu v Švici in očitkih, da naj bi sodelovala z jugoslovansko tajno službo Udba, kar je Kos že večkrat zanikala. Verjetno jih bodo zanimala tudi njena stališča do ruske agresije na Ukrajino, saj bo med drugim pristojna za podporo tej državi, in njeno delo na področju svetovanja.

Sorodna novica Marta Kos z von der Leyen govorila o širitvi EU-ja in podpori Ukrajini

V povezavi s širitvijo EU-ja, za katero bo pristojna, pa jih bodo glede na pisna vprašanja, ki jih je prejela od poslancev, zanimali njene prednostne naloge in cilji ter glavni izzivi. Vprašanja so se nanašala še na spremljanje napredka v širitvi ter zagotavljanje spoštovanja vladavine prava v državah kandidatkah.

Marta Kos je kot cilj svojega petletnega mandata navedla, da bi bilo čim več kandidatk pripravljenih na vstop v EU. Ena osrednjih nalog njenega mandata pa bo razreševanje blokad v širitvenem procesu, saj so ga nerešena dvostranska vprašanja med državami že večkrat upočasnila.