V Bruslju je na vrhu držav EU-ja potekala burna razprava, odločitev je bila sprejeta ponoči. Odhajajoči predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy je sporočil, da je bil dogovor dosežen na podlagi treh načel - pravičnosti, solidarnosti in stroškovne učinkovitosti. "Unijo bo usmeril k bolj zeleni, varni in dostopni energiji in postavil standarde tudi za globalna pogajanja," je poudaril in dogovor ocenil kot najbolj ambiciozno, učinkovito in pošteno podnebno politiko na svetu.

Trije ključni cilji so: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov glede na leto 1990, povečanje deleža obnovljivih virov energije na vsaj 27 odstotkov in povečanje energetske učinkovitosti za vsaj 27 odstotkov.

Podrobnosti niso dorečene
Cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je zavezujoč. Pogajanja o tem cilju so bila najtežavnejša, saj je treba opredeliti tudi zavezujoče nacionalne cilje za zmanjšanje izpustov iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti. O podrobnostih se bodo države še pogajale, izvedbene akte bodo namreč sprejele šele prihodnje leto, a članice niso želele privoliti v krovne cilje, dokler niso dobile določenih zagotovil glede delitve bremen oziroma stroškov.

Nekateri cilji zavezujoči, drugi ne
Približno polovica prizadevanj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov poteka v okviru sistema trgovanja z izpusti (ETS), druga polovica pa v sektorjih, ki niso vključeni v ETS: gospodinjstvih, kmetijstvu in prometu. Temeljni cilj Slovenije v pogajanjih je bil, da bi dosegli posebno obravnavo pri določanju nacionalnega cilja za zmanjšanje izpustov v sektorjih, ki niso vključeni v ETS, zaradi visokega deleža izpustov iz tranzitnega prometa, na katerega sama ne more vplivati. Ali je bila ta posebna obravnava Sloveniji zagotovljena, za zdaj ni znano.

Druga dva krovna cilja - glede deleža obnovljivih virov energije in glede energetske učinkovitosti - sta določena le na ravni EU-ja. Članice lahko same izberejo nacionalne cilje. Prvi od omenjenih ciljev je zavezujoč na ravni EU-ja, drugi pa ne.

Revnejše države bodo dobile pomoč
Cilj za povečanje energetske učinkovitosti je bil na zahtevo Velike Britanije zmehčan s 30 na 27 odstotkov. Padec ambicije so poskušali omiliti z zavezo, da bo Unija do leta 2020 ta cilj znova preučila, pri čemer bo imela v mislih 30-odstotno raven. Manj razvitim državam, na primer Poljski, ki je močno odvisna od premoga, kompromis daje kompenzacije za vlaganja v modernizacijo energetike. Van Rompuy je tudi zagotovil, da bodo revnejše članice Unije kot pomoč za dosego sprejetih ciljev dobile pomoč, tudi dodatna finančna sredstva.

Pomemben je tudi cilj za okrepitev povezanosti elektroenergetskih omrežij. Članice naj bi do leta 2030 dosegle 15-odstotno povezanost. To pomeni, da naj bi imela članica za 100 megavatov proizvedene elektrike na voljo infrastrukturo za uvoz ali izvoz 15 megavatov elektrike.

Greenpeace: Evropa ostaja ujetnik dragih goriv
Tudi četrti cilj kljub zahtevam Portugalske ni zavezujoč. Španija, Portugalska in druge članice, za katere je razvoj energetske infrastrukture še posebej pomemben, so dobile zagotovilo, da bodo spodbujani konkretni projekti v podporo nadgradnji te infrastrukture.

Kljub obsežnemu dogovoru okoljevarstveniki niso zadovoljni - cilji so preskromni, upočasnjujejo prehod na čisto energijo, Evropa pa ostaja ujetnik umazanih in dragih goriv, je po poročanju Erike Štular, dopisnice RTV iz Bruslja, ocenil Greenpeace.

Za nevladnike premalo ambiciozno
V nevladni organizaciji Focus so nad rezultatom dogovora razočarani. "Evropska industrija ni dobila jasnega signala in spodbude za vlaganja v nizkoogljične tehnologije in izkoriščanje vseh gospodarskih in zaposlitvenih koristi teh vlaganj. Višji cilji za obnovljive vire energije in energetske prihranke bi bistveno zmanjšali energetsko odvisnost EU-ja in zmanjšali pomembnost grožnje Rusije Ukrajini in EU-ju," so poudarili v Focusu.

"Sprejeti cilji pomenijo upočasnjevanje evropskega podnebnega ukrepanja. Označiti 40-odstotno zmanjšanje emisij za zadostno ali ambiciozno, kot to počnejo evropski voditelji, je neodgovorno. Takšen cilj ni odgovor na znanstvena spoznanja," pa je dejala vodja programa Podnebje pri Focusu Barbara Kvac.

Zastopnik Greenpeace za energetsko politiko Dejan Savić je ob tem opozoril, da svetovni boj proti podnebnim spremembam potrebuje korenito šok terapijo, EU pa trenutno ponuja le minimalne napore, ki delujejo, kot bi želeli pomiriti slabo vest.

"Ljudje širom Evrope si želijo čistejše energije, voditelji EU-ja pa kljub temu še naprej postavljajo ovire za obnovljive vire energije. Evropa zmore in bi morala narediti več, sicer ji bo polna dekarbonizacija predstavljala nepremostljivo oviro," meni Savić

Nočni dogovor bo izhodišče za stališče EU-ja na mednarodnem podnebnem vrhu konec prihodnjega leta v Parizu. Vrh se bo k vprašanju energetskih in podnebnih ciljev vrnil po pariški konferenci, a Van Rompuy je zatrdil, da rahljanja dogovorjenih ciljev nikakor ne bo.