Potem ko je Bruselj predlagal odpravo vizumov s 1. januarjem prihodnje leto za državljane Srbije, Črne gore in Makedonije, med njimi ni navedel BiH-a, saj ta ne izpolnjuje pogojev za brezvizumski režim. Čeprav je po besedah Begovića informacija "močno odjeknila" med tamkajšnjim prebivalstvom, se je ta zahvalil Žbogarju za "dozdajšnji slovenski angažma na področju vizumske liberalizacije in pozval k nadaljnji podpori".

Kot so še zapisali na spletni strani MZZ-ja, je bila Slovenija kot predsedujoča EU-ju pobudnica vizumske liberalizacije. Prav tako se je minister Žbogar marca letos za proces brezvizumskega režima v BiH-u osebno zavzel tudi v pismu, ki sta ga na predsedujočo EU-ju naslovila z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Frattinijem. Prav tako se je Žbogar pridružil pozivu, ki ga je na Evropsko komisijo aprila naslovilo enajst zunanjih ministrov držav EU-ja.

Slovenski strokovnjaki v BiH-u
"Minister Žbogar je veleposlanika informiral o pripravljenosti Slovenije, da v BiH v najkrajšem času napoti skupino strokovnjakov, ki bodo s konkretnim delom pomagali pri odpravi obstoječih pomanjkljivosti. Časa pred naslednjim jesenskim ocenjevanjem s strani Evropske komisije ni veliko, zato sta se sogovornika dogovorila za takojšen začetek izvedbe projekta," so še zapisali na spletni strani MZZ-ja.

Glede na to, da je bosanski zunanji minister Sven Alkalaj kritično dejal, da bo neodprava vizumov v BiH-u ustvarila nekakšen "geto za Bošnjake", s čimer jih bo uvrstila med "drugorazredne državljane", je Žbogar izpostavil pomen brezvizumskega režima. Ta je še posebej pomemben "za mlade, na katerih se gradi prihodnost regije in so v tem trenutku tisti, ki jim je onemogočen pogled prek meja svoje države". "Vizumska liberalizacija pa je pomembna tudi za gospodarski razvoj celotne regije," je še dejal Žbogar.