Slovenskemu predsedstvu sta državi, ki vztrajata, da evropske prihodnosti Srbije ne bo, dokler ne bo predala haaških obtožencev, predlagali, da naj bi sporazum o približevanju in stabilizaciji podpisali 16. junija. Tako naj bi srbskim proevropskim silam s predsednikom Borisom Tadićem poslali spodbudbno sporočilo pred volitvami 11. maja, sporazum pa naj bi začel veljati, ko bodo srbske oblasti izročile nekdanjega generala bosanskih Srbov Ratka Mladića.

Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je dejal, da podpis sporazuma ni tehnična, ampak politična odločitev in Srbija je pripravljena na podpis. Jeremić je izrazil upanje, da bodo sporazum podpisali že v torek. "To je v interesu Srbije, EU, miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu in globoko verjamem, da se bo to zgodilo jutri," je prepričan Jeremić.

Rupel: Še vedno iščemo kompromis
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je dejal, da se poskuša najti rešitev za podpis sporazuma, ampak to ni lahko. "Še vedno iščemo rešitev, ki bi zadovoljila tako Srbe kot Nizozemce in Belgijce, skratka vse nas. To je težko," je poudaril Rupel, ki se je v Luksemburgu srečal z Jeremićem.

Hrvaška dobila pozitivno oceno
Evropska unija je medtem v Luksemburgu pohvalila napredek Hrvaške v pristopnih pogajanjih in opozorila na izzive, ki državo še čakajo. Izpostavili so predvsem pomen dobrih odnosov s sosedami, ki je ključnega pomena za napredek na poti v EU. Dobrososedske odnose je izpostavil tudi vodja slovenske diplomacije in predsedujoči Svetu EU-ja Dimitrij Rupel, ki je dejal, da so dobri odnosi s sosedami ena največjih vrlin evropskega sožitja in ena glavnih vrednot evropskega sodelovanja.

Hrvaška je sicer s potekom pogajanj zadovoljna in zatrjuje, da bo izpolnila svojo domačo nalogo. Nad oceno EU-ja so bili navdušeni, zunanji minister Gordan Jandroković pa je dejal, da si drzne trditi, da je to najboljša ocena napredka Hrvaške na poti v EU.

Hrvaški navedki netočni
Hrvaška je v svojih stališčih za pogajanja z EU-jem netočno navedla, da se je s Slovenijo že dogovorila, da bosta reševanje vprašanja meje zaupali Mednarodnemu sodišču v Haagu, na kar je opozoril minister Rupel, ki je dejal, da državi še vedno iščeta pomoč tretjega, a lokacija še ni znana.

K. T./G. V.