Zakon, s katerim naj bi se okrepila njegova posvetovalna vloga glede evropskih zadev, je podprlo 494 poslancev, proti pa jih je glasovalo 46. Skladno z novim zakonom bo morala nemška vlada parlament seznaniti s predlogi evropskih direktiv, vendar pa odločitev parlamenta zanjo glede dogovorov z Brusljem ne bo zavezujoča. Poleg tega bo moral biti parlament tudi podrobneje seznanjen s podrobnostmi trgovinskih pogajanj EU-ja s tretjimi državami.

Zakaj je bilo sprejetje zakona tako pomembno? Ustavno sodišče je namreč junija presojalo o skladnosti Lizbonske pogodbe z nemško zakonodajo in odločilo, da lahko Nemčija ratifikacijski postopek konča le, če bo prej okrepljena vloga nemškega parlamenta glede evropskih zadev.

Nemška kanclerka Angela Merkel je pred glasovanjem dejala, da je odločitev ustavnega sodišča za Nemčijo zavezujoča in da bo to povedala tudi drugim evropskim voditeljem na naslednjem vrhu, ki bo 17. septembra, hkrati pa je obljubila, da bo Nemčija še naprej ostala gonilo Evropske unije.

Zdaj bo o zakonu glasoval še zgornji dom, potem pa bo moralo zakon potrditi še ustavno sodišče in šele nato bo Nemčija, če ne bodo sledile nove pritožbe pred ustavnim sodiščem, lahko ratificirala Lizbonsko pogodbo.

Postopek ratifikacije poleg v Nemčiji ni končan še na Irskem, Poljskem in Češkem. Irci bodo šli 2. oktobra znova na referendum, poljski in češki predsednik pa sta napovedala podpis po irski potrditvi. Tako so zdaj vse oči uprte v Irce. Podpora pogodbi naj bi bila manj kot 50-odstotna, četrtina Ircev pa naj bi bila neodločenih, kaže raziskava Irish Timesa.