"To je velik korak za demokracijo," je dogovor, ki so ga v noči na torek dosegli Evropski parlament, Svet EU-ja in Evropska komisija, komentirala poročevalka Evropskega parlamenta za direktivo, francoska poslanka Virginie Roziere. Začasni dogovor morata uradno odobriti še Svet EU-ja in Evropski parlament. Slednji naj bi o predlogu direktive predvidoma glasoval aprila, torej še pred evropskimi volitvami. Direktiva bo vzpostavila enotne standarde za zaščito žvižgačev na ravni EU-ja, kjer imajo države članice to področje urejeno različno.

Luksemburg, Irska in Madžarska so želeli izključiti davčna vprašanja

V skladu z doseženim sporazumom bo direktiva opredelila varne kanale, ki jih žvižgači lahko uporabijo za prijavljanje kaznivih dejanj in delovanje, brez strahu pred povračilnimi ukrepi. To je bila ena glavnih točk, ki je blokirala dogovor. Luksemburg, Irska in Madžarska so pri pogajanjih po poročanju Deutsche Welle želele, da bi bila davčna vprašanja izvzeta iz sistema zaščite prijaviteljev nepravilnosti, vendar so Nemčija, Francija in Italija vztrajale, da jih je treba vključiti.

Nova pravila bodo tako vključevala tudi področja utaje davkov, pranja denarja, javnih naročil, varnosti proizvodov in prevoza, varstva okolja, varstva potrošnikov, osebne podatke in javno zdravje, so sporočili iz Bruslja. Države članice pa lahko ta pravila razširijo na druga področja.

Evropska komisija, ki je nova pravila zaščite žvižgačev predlagala aprila lani, je dogovor pozdravila. Kot je dejal podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, bodo pravila prispevala k boju proti goljufijam, korupciji, davčnim utajam in škodi za javno zdravje in okolje.

Dogovor razveselil Društvo novinarjev Slovenije in Transparency International Slovenia

Dogovor sta kot "zgodovinsko zmago za žvižgače v EU-ju" v skupni izjavi pozdravila tudi Društvo novinarjev Slovenije in Transparency International Slovenia. Kot so poudarili, bo direktiva vzpostavila enotne standarde za zaščito žvižgačev na ravni EU-ja, kjer sta bili doslej tako zakonodajna ureditev kot implementacija povsem različni in neenotni, žvižgači ‒ še posebej tisti, ki so nepravilnosti razkrili neposredno medijem, kot v primeru LuxLeaks ali Panama Papers ‒ pa zaradi tega toliko bolj ranljivi ter deležni povračilnih ukrepov, preganjanj ter obtožb.

Predlagana direktiva bo zagotavljala večjo zaščito za posameznike, ki bodo razkrili domnevne kršitve evropske zakonodaje. Zaščita bo zagotovljena tako zaposlenim iz javnega kot tudi zasebnega sektorja, so poudarili v skupni izjavi. Za pomembno zmago štejejo predvsem politični dogovor glede fleksibilnih kanalov poročanja, kar pomeni, da bodo žvižgači deležni zaščite, če bodo opravili interno prijavo znotraj organizacije kot tudi v primeru prijav zunanjim pristojnim organom. Ob izpolnjenih določenih pogojev pa bodo zaščite deležni tudi, če bodo sume korupcije in drugih v besedilu direktive določenih kršitev razkrili medijem, so zapisali v skupni izjavi.

Med pogajanji je peticijo, s katero so zahtevali zaščito tudi v primeru, da žvižgač najprej opravi eksterno prijavo, podpisalo več kot četrt milijona ljudi. Več kot 80 organizacij in samih žvižgačev pa je pisalo pristojnim evropskim in domačim institucijam in zahtevalo učinkovitejšo zaščito. Javno pismo s pobudo, naj Slovenija podpre predlog fleksibilnih kanalov poročanja, sta na ministrico za pravosodje Andrejo Katič naslovila tudi Društvo novinarjev Slovenije in Transparency International Slovenija.

Trenutno imajo države članice področje zaščite žvižgačev urejeno različno. Celovito pravno zaščito jim po navedbah Evropskega parlamenta omogoča le deset držav EU ‒ Francija, Madžarska, Irska, Litva, Malta, Nizozemska, Slovaška, Švedska in Velika Britanija. V Sloveniji to področje ureja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.