Kmetijski ministri EU-ja so danes obravnavali tudi vprašanje dvojne kakovosti hrane, prisotna pa je bila tudi komisarka Vera Jourova. Slovensko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pozvala, naj ji dostavi vse podatke, ki so jih pridobili v okviru preiskave trga prehranskih izdelkov.

Minister Dejan Židan je kolegom na svetu ministrov v Bruslju namreč predstavil zadnje raziskave trga glede dvojne kakovosti hrane na trgovskih policah v Sloveniji. Evropski vrh je napovedal samostojno preiskavo evropskega trga, Židan pa je poudaril, da lahko potrošnik nepoštene prakse najbolj kaznuje tako, da izbere drug izdelek.

"Še večja kazen kot preganjanje in kaznovanje pa za takšne proizvajalce predstavlja izbira potrošnika. Ta jih lahko kaznuje tako, da poseže po drugi hrani, kar je bistveno večja kazen kot kakršni koli prekrškovni postopek," je poudaril.

Sloveniji se obeta še širša raziskava
Študijo dvojne kakovosti hrane sta predstavili tudi Češka in Slovaška. Židan ob tem ugotavlja, da takšnih odstopanj pri blagovnih znamkah, kot so jih odkrili v omenjenih državah, v Sloveniji ni bilo zaznati. Ministre pa je opozoril na trgovske blagovne znamke, kjer so lahko proizvodi identični, a v različnih državah narejeni za različne trge. Poudaril je, da je razlika v ceni lahko velika in je zelo odvisna od kakovosti proizvoda.

Komisarka izhaja iz predpostavke, da ima evropski pravni red že zdaj močno zakonodajo, ki preprečuje nepravične trgovinske prakse. Zato bodo zdaj usmerili posamezne državne organe, kjer so izvajali študije prehranskega trga, kako naj ukrepajo proti nepoštenim trgovinskim praksam.

"V Sloveniji bomo naredili še širšo raziskavo, in sicer še letos. O tem bomo sproti obveščali potrošnike. Potrošnik se mora zavedati, da če kje, sta pri trgovskih blagovnih znamkah cena in kakovost proizvoda v neposredni povezavi. Potrošniki se moramo naučiti, da ko kupujemo hrano, stalno prebiramo tudi deklaracije," je še poudaril Židan.

Po predstavitvi študij se je oglasilo več držav. Večina je poudarila, da mora imeti izdelek, ki ga potrošniki zaznavajo kot identičen, enake kakovostne parametre. Če to ne drži, pa je to po mnenju večine kršitev trgovskih praks.