Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je bil na Danskem, sicer eni bolj evroskeptičnih držav po javnem mnenju, in mogoče tudi zaradi tega "ustrelil" izjavo, ki ni bila najbolj všeč državam v čakalnici za EU. Dejal je, da nadaljnjih obljub oziroma zavez glede širitve ne morejo dajati.
Preberite si še:
Turško približevanje Uniji
Hrvaška na poti v EU
Rehn bi najprej reformiral, nato pa širil
No, pa pojdimo naprej. Naslednja izjava, ki je bila tej precej nasprotujoča, je izjava komisarja za širitev Ollija Rehna, ki je v Bruslju izjavil, da bo Evropska komisija vseeno razpravljala o absorpcijski moči EU-ja, torej o nadaljnji širitvi. Ni omenil Barrosove sosedske politike, ampak dejal, da je širitev bolj stvar funkcionalnosti kot pa geografskih omejitev. Torej, EU mora po njegovem funkcionirati tudi po vstopu novih članic, za kar je najprej potrebna institucionalna reforma.
Reforme ja, kako pa ne vemo
Pa poglejmo resničnost. Za oblikovanje evropske ustave je EU potreboval več let, na koncu pa je po dveh zavrnitvah postala mrtev dokument, čeprav je zagotavljal institucionalno reformo, ki jo po komisarjevih besedah za učinkovito delovanje in nadaljnjo širitev krvavo potrebujemo. Naslednjega koraka seveda ni omenil, je pa znano, da bo čas za razmislek o ustavi podaljšan in s tem odločitev o nadaljnji reformi Unije spet prestavljena vsaj za pol leta, verjetno pa celo za eno leto, saj so šele Nemci napovedali nov predlog ob koncu svojega predsedovanja v prvi polovici 2007.
Finci ubirajo svojo pot
Nazadnje bomo omenili še Finsko, ki je vse bliže svojemu predsedovanju in se skladno s tem že začenja oglašati in predstavljati svoje zamisli. Po srečanju finskega premierja Mattija Vanhanena z Barrosom je bilo znano, da se bodo Finci zavzemali za precej drugačne pristope, kot pa, recimo, komisija. Prvi je pospešitev ratifikacijskega procesa, čeprav nekatere države na vse kriplje tiščijo na zavore, pa tudi komisija je uradno dejala, da bo prva priložnost za to šele leta 2007, ko bo obletnica podpisa rimske pogodbe, najverjetneje pa šele leta 2008, ko bodo ustavo vrinili v splošno reformo financiranja unije.
Ko pa govorimo o širitvi, pa je Vanhanen na srečanju s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem odločno dejal, da se bo Finska zavzemala za nadaljnjo širitev. Bil je tudi v Turčiji na srečanju s tamkajšnjim predsednikom vlade Tayyipom Erdoganom, kjer je dejal, da mora Tučija izpolniti osnovne pogoje, ter seveda omenil Ciper, ki mu mora država s pretežno muslimanskim prebivalstvom odpreti svoja pristanišča. Obeta se torej bolj zanimivo predsedovanje, kot pa je bilo medlo in v obdobje razmisleka ujeto avstrijsko predsedovanje pod taktirko kanclerja Wolfganga Schüssla.
Če končamo, je čutiti, kot da sta bili izjavi Finca Vanhanena in Barrosa prilagojeni okolju, kjer sta bili izrečeni. Finec je Hrvaški, ki čaka na pozitivne signale na pospešitev pridruževanja, v Zagrebu obljubil zavzemanje za nadaljnjo širitev, Barroso pa je evroskeptičnemu javnemu mnenju na Danskem sporočil, da se ni treba bati nadaljnih širitev, saj ne bodo ničesar obljubljali. Rehn pa je iz "varnega" Bruslja sporočil, da se bodo le naprej pogovarjali, zagotovila za dogovor pa ni dal, česar pa so že vsi tudi navajeni.
M. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje