Zunanji ministri EU-ja od Moskve zahtevajo, naj ukrepa za ustavitev toka nezakonitih borcev, orožja in opreme čez mejo v Ukrajino, izkoristi svoj vpliv na separatiste za ustavitev nasilja, nadaljuje umik sil z bližine meje z Ukrajino in prekliče mandat za uporabo sile na ukrajinskih tleh.

Če Kremelj tega ne bo storil, Rusiji grozijo nove sankcije EU-ja. Če se bodo razmere zaostrovale, bo o možnosti gospodarskih sankcij v petek razpravljal vrh EU-ja. Porošenkov mirovni načrt temelji na dialogu, v Luksemburgu pa ga je predstavil ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin. Ob odhodu je bil vesel brezpogojne podpore vseh 28 članic EU-ja. Ta celovita podpora, simbol solidarnosti, je za nas ključna, je dodal. O nadaljnjih sankcijah proti Rusiji Klimkin ni želel govoriti, je pa dejal, da bi moral EU pritiskati na vsakogar, ki lahko izboljša razmere. Ob tem je poudaril, da je ključno umiriti razmere, da je Ukrajina popolnoma predana mirovnemu načrtu.

Proruski separatisti razglasili premirje
Kot odgovor na Porošenkov načrt pa so na območju Donecka proruski separatisti danes razglasili prekinitev spopadov, ki bo v veljavi do 27. junija. "Upamo, da bodo med prekinitvijo spopadov sledila pogajanja o mirovnem sporazumu," je za rusko tiskovno agencijo Interfax dejal premier samooklicane Ljudske republike Doneck Aleksander Borodaj.

V Donecku je danes nepričakovano potekalo tudi srečanje med proruskimi separatisti in predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Prekinitev spopadov je rezultat teh pogovorov, je sporočil nekdanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma, ki je prav tako sodeloval na tem srečanju.

Podpis gospodarskega sporazuma EU - Ukrajina v petek
EU je sicer danes končal tehnične priprave na podpis gospodarskega dela sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino. Ta sporazum ter sorodna sporazuma z Moldavijo in Gruzijo bodo podpisali v petek ob robu vrha EU-ja. Unija sporoča, da je prepričana, da bo sporazum spodbuda političnim in gospodarskim reformam, da bo prispeval k posodobitvi in h krepitvi pravne države in gospodarske rasti. O pozitivnih učinkih - med drugim naj bi sporazum omogočil nova delovna mesta - govori tudi ukrajinski zunanji minister.

Vprašanje pa je, kako se bo odzvala Rusija, ki grozi s trgovinskimi ukrepi. Načrtovan podpis celovitega sporazuma z Ukrajino je sicer lani novembra sprožil ukrajinsko krizo. V EU-ju Rusijo zato vabijo tudi k političnim posvetovanjem o izvajanju sporazuma ter poudarjajo, da so ruske grožnje s trgovinskimi ukrepi proti podpisnicam neutemeljene.

Prepovedan uvoz blaga s Krima
Zunanji ministri članic Unije so danes tudi prepovedali uvoz blaga s Krima v Unijo zaradi priključitve polotoka Rusiji. Od srede tako v EU ne bo več mogoče uvažati blaga s Krima. Izjemoma bodo proizvodi z uradno oznako ukrajinskih oblasti, da gre za blago ukrajinskega izvora.

To je eden izmed konkretnih gospodarskih, trgovinskih, finančnih in drugih ukrepov v odnosu do Krima po njegovi priključitvi Rusiji, ki jih pripravlja Unija. Pričakujejo se tudi omejitve pri izdajanju vizumov in poslovanju z bankami.

Ministri so potrdili tudi koncept civilne misije v pomoč Ukrajini pri reformi civilnega varnostnega sektorja, zlasti policije, s ciljem zagotovitve učinkovite pravne države. Sedež misije, ki bo začela delovati z dveletnim mandatom, bo v Kijevu.

Ukrajino in Rusijo pa so ministri tudi pozvali k čimprejšnjemu plinskemu dogovoru. Klimkin je v povezavi s tem pojasnil, da za Ukrajino ni pomembna le cena, temveč tudi jasna zagotovila, da bo cena res takšna, kot se bodo dogovorili.

Slovenijo je na zasedanju zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar.

Obama poziva Rusijo, naj preneha podpirati separatiste
Na temo krize na vzhodu Ukrajine sta po telefonu govorila tudi ameriški in ruski predsednik, Barack Obama in Vladimir Putin. Obama je ruskega kolega pozval, naj preneha podpirati proruske separatiste na vzhodu Ukrajine in naj ustavi prenos orožja iz Rusije v Ukrajino. V nasprotnem primeru se bo Rusija soočila z dodatnimi stroški.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, pa je Putin poudaril pomen prekinitve ognja in začetka neposrednih pogajanj med sprtima stranema. Ruski predsednik je prav tako poudaril, da je treba najti takojšnjo rešitev za humanitarna vprašanja, kot je nujna pomoč prizadetemu prebivalstvu.