Ministri prvič razpravljajo o novi širitveni strategiji za Zahodni Balkan, ki za mogočo naslednjo širitev omenja letnico 2025. Ne gre za zavezujoč rok, EU želi z novo strategijo oživiti širitveni proces, potrditi evropsko perspektivo za vseh šest držav v pokrajini in jih hkrati spodbuditi k nadaljnjim reformam.

Vendar so se že ob prihodu ministrov na srečanje pokazale precejšnje razlike. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je strategijo kritiziral, saj meni, da bi se morale države Zahodnega Balkana hitreje pridružiti povezavi. Na drugi strani je bil predvsem slovenski minister Erjavec skeptičen, da bi te države že do leta 2025 lahko razrešile odprta vprašanja meje, kar naj bi bil zaradi slabih izkušenj ob širitvi s Hrvaško po novem pogoj za vstop v Unijo.

"Ta rok ni realističen. Slovenija se že več kot 20 let pogovarja s Hrvaško, da bi našli rešitev glede vprašanja meje. In enako je med Hrvaško in Srbijo, 26 let. In z Bosno in Hercegovino ter Črno goro. Mislim, da ni realno pričakovati rešitve do leta 2025. To bi lahko bil velik problem za širitev EU-ja in tudi za Zahodni Balkan," je novinarjem ob prihodu na zasedanje dejal Erjavec.

"Če spori o meji niso rešeni dvostransko, jih morata strani brezpogojno predati zavezujoči in končni mednarodni arbitraži, katere razsodbe morata obe strani v celoti izvajati in spoštovati pred pristopom," je zapisano v strategiji. Erjavec je pred zasedanjem ponovil pričakovanje, da bo Hrvaška izpolnila arbitražno odločitev, sicer bo Slovenija sprožila tožbo pred Sodiščem EU-ja v Luxembourgu.

Szijjarto za vstop Srbije in Črne gore leta 2022
"Zelo sem razočaran nad to strategijo, ker mislim, da bi integracija in proces širitve morala potekati precej hitreje," je medtem dejal madžarski zunanji minister Szijjarto. "Očitno je, da imajo ZDA strategijo za Zahodni Balkan, Rusija ima strategijo za Zahodni Balkan. Turčija ima strategijo za Zahodni Balkan. Samo Evropska unija je zelo počasna, ko gre za vprašanja na Zahodnem Balkanu," je bil kritičen. Poudaril je, da bi Srbija in Črna gora, ki najbolj napredujeta v procesu približevanja, lahko članici postali že do leta 2022, ne pa 2025.

Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je pred novinarji v Sofiji poudarila, da za Hrvaško okvir za pogajanja o meji s Srbijo ni sprejemljiv, saj je v njem kot edina možna oblika reševanja mejnega spora, če ne bo dosežen dvostranski dogovor, določena arbitraža.

"Hrvaška si bo prizadevala za dvostransko reševanje sporov z vsemi sosedami, če to ne bo možno, pa je treba pristopiti k mednarodnim sodiščem, kot je Meddržavno sodišče v Haagu," so izjavo ministrice objavili na spletni strani hrvaškega zunanjega ministrstva. Poudarila je še, da Hrvaška načeloma podpira širitev EU-ja.

Tudi bolgarski premier Bojko Borisov, čigar država predseduje Evropski uniji, je opozoril, da je zdaj pravi čas za širitev EU-ja na Zahodni Balkan, sicer bodo pobudo v pokrajini prevzele Rusija, Kitajska in Turčija. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je sicer v sredo v Prištini poudaril, da mora Srbija za vstop v EU nujno priznati neodvisnost Kosova.

Na zasedanje tudi predstavniki Zahodnega Balkana
Ministrom se bodo v petek pridružili tudi kolegi iz petih kandidatk za članstvo v Uniji - Črne gore, Srbije, Makedonije, Albanije in Turčije. Poleg širitvene strategije za Zahodni Balkan imajo zunanji ministri držav Unije na dnevnem redu tudi razmere v Siriji in strategijo za odnose s Severno Korejo.